V Zasavju neverjeten zasuk glede rakavih obolenj

»V kolikor težav ni, na pregled sploh ni potrebno iti,« je najpogostejši razlog, zakaj se ženske ne udeležujejo preventivnih ginekoloških pregledov, pojasnjuje ginekolog Aljoša Frelih iz ZD Trbovlje.

Dodaja, da so navade med ženskami zelo različne: »Ženske v rodnem obdobju, med 20. in 40. letom, večinoma redno prihajajo na ginekološke preglede – predvsem zaradi kontracepcije in skrbi za plodnost. Ko pa pride menopavza, se mnoge odločijo, da pregledov ne potrebujejo več.«

Prav v času, ko ženske ginekologa obiskujejo redkeje, se nevarnost za nekatere vrste raka povečuje. Zasavje je regija, kjer se je na področju rakavih obolenj v zadnjih letih zgodil velik premik na bolje, čeprav slika ni povsod enaka.

Umrljivost zaradi raka v Zasavju občutno padla

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Zasavski regiji standardizirana umrljivost zaradi raka med letoma 2016 in 2025 padla z 219,40 na 165,04 umrlih na 100.000 prebivalcev. To pomeni skoraj četrtinski, natančneje 24,8-odstotni upad, kar predstavlja eno najbolj pozitivnih sprememb v Sloveniji. Kljub temu pa regija ostaja nad državnim povprečjem, ki znaša 143,19 umrlih na 100.000 prebivalcev.

Zanimivo je, da se statistika razlikuje med posameznimi območji Zasavja. Medtem ko večina regije beleži napredek, je v občini Litija število smrti zaradi raka v istem obdobju naraslo za približno 40 odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo kombinaciji večjega deleža starejše populacije, selitvam in nižji udeležbi v presejalnih programih.

*Občine znotraj Zasavja: dve z velikim napredkom, ena z zaskrbljujočim porastom; vir:(NIJZ): kazalnik K5 – Umrljivost zaradi raka po regijah in občinah, objava 2016 in 2025.

Najpogostejši raki v Zasavju

Najpogostejše oblike raka v Zasavju v zadnjih letih so rak prostate, rak pljuč in rak dojke, kažejo podatki o najpogostejših rakih v Zasavju (NIJZ podatek za obdobje 1. 7. 2020 – 30. 6. 2023). Rak prostate je najpogostejši pri moških, rak dojke pri ženskah, rak pljuč pa je eden najnevarnejših in najpogosteje smrtonosnih rakov, pogosto povezan z dolgotrajnim kajenjem ter nekdanjo industrijsko izpostavljenostjo.

»Preventiva ni luksuz, je odgovornost do sebe«

»Redni (preventivni) pregledi so ključni, ker omogočajo odkrivanje asimptomatskih sprememb, torej takšnih, ki še ne kažejo pravih znakov bolezni. Ravno takrat imamo največ možnosti za učinkovito zdravljenje,« poudarja dr. Frelih.

V Sloveniji delujejo trije glavni presejalni programi, ki pomembno prispevajo k boljšim rezultatom. Program ZORA je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu in vključuje ženske od 20. do 64. leta starosti, ki na tri leta opravijo bris materničnega vratu (PAP test). Program DORA je usmerjen v zgodnje odkrivanje raka dojk pri ženskah med 50. in 69. letom, ki se na dve leti udeležijo mamografskega slikanja, medtem ko je program SVIT, namenjen presejanju raka debelega črevesa in danke.

Trboveljčani najmanj na preventivne programe

Če državno povprečje primerjamo s podatki za Zasavje, vidimo, da večina občin regije presega slovensko povprečje pri programih DORA in ZORA, medtem ko je slika pri programu SVIT nekoliko bolj neenotna. V občini Hrastnik je udeležba v vseh treh programih nad državnim povprečjem, najvišje pa izstopa program ZORA z več kot 82 odstotki. Trbovlje pri vseh programih beležijo najnižjo udeleženost v regiji, posebej izrazito pri programu SVIT, kjer znaša 57,91 odstotka, kar je precej pod slovenskim povprečjem 64 odstotkov. Zagorje ob Savi se približa oziroma preseže državno povprečje pri programih SVIT in DORA, nekoliko slabšo udeležbo pa ima pri programu ZORA (73,50 odstotka), kjer zaostaja za slovenskim ciljnim priporočilom. Litija pa dosega nadpovprečne rezultate pri vseh treh programih, čeprav kljub temu regijsko ne izstopa — z izjemo visoke udeležbe v programu ZORA, ki presega 81 odstotkov.

*Odzivnost v Program opisuje delež prebivalcev, ki so v koledarskem letu v Program Svit vrnili izjavo o sodelovanju, med vsemi prebivalci, ki so v koledarskem letu prejeli vabilo v program; Referenčno leto kazalnika: 2023; Presejanost v programu DORA opisuje delež prebivalk v starosti 50-69 let, ki so opravile presejalno slikanje, preračunano na prebivalke v starosti 50-69 let, ki so bile v obdobju dveh koledarskih let povabljene v program DORA; Presejanost za raka materničnega vratu opisuje delež prebivalk v starosti od 20 do 64 let, ki so se udeležile programa Zora.

Udeležba v presejalnih programih je torej ključna, ker bolezni odkrijemo še preden se pojavijo simptomi, ko je zdravljenje najbolj uspešno in okrevanje najhitrejše. Tako lahko raka preprečimo ali odkrijemo dovolj zgodaj, da je izid bolezni bistveno boljši, pogosto celo popolnoma ozdravljiv. »Rezultati jasno kažejo, da ženske in moški, ki se redno udeležujejo presejalnih programov, v povprečju živijo dlje,« še pravi Frelih.

ZGODBA: “Ko so raka odkrili, je bil že v tretjem stadiju, zato sem dve kemoterapiji imela že med nosečnostjo.”

The post V Zasavju neverjeten zasuk glede rakavih obolenj appeared first on ZON.