
Pred dnevi je luč sveta ugledala odmevna mednarodna zgodovinsko-genetska študija o Slovanih. Ta je potrdila, da je bila t. i. pradomovina Slovanov najverjetneje na območju današnje zahodne, osrednje in severne Ukrajine ter morda tudi na območju južne Belorusije. Od tod se je začelo v 6. stoletju širjenje Slovanov proti zahodu, severovzhodu in jugu. Največ slovanskega genetskega porekla imajo današnje ukrajinske populacije (v Rovnu in Lvovu na zahodu Ukrajine so tako rekoč stoodstotno istovetni z zgodnjesrednjeveškimi Slovani), medtem ko ima slovenska populacija v svojem genetskem naboru okoli od 67 do 69 odstotkov slovanskega genetskega porekla, kar je približno enako kot pri Madžarih, Hrvatih in Bosancih ter nekaj več kot pri Čehih (64 odstotkov).