Anketa: Dve tretjini Rusov si želi začetka mirovnih pogovorov z Ukrajino

3 hours ago 20

ARTICLE AD

Podpora nadaljevanju vojne v Ukrajini je v Rusiji padla na najnižjo raven od začetka invazije, kažejo podatki neodvisnega raziskovalnega centra Levada. Avgustovska anketa je pokazala, da si rekordnih 66 odstotkov vprašanih želi začetka mirovnih pogajanj s Kijevom, kar je najvišja stopnja podpore od februarja 2022.

Raziskava je obenem razkrila, da vojna vse bolj vpliva na življenja prebivalcev. Kar 58 odstotkov sodelujočih je povedalo, da jih je konflikt neposredno prizadel. Med njimi je 30 odstotkov navedlo, da je bil v vojni ubit sorodnik ali znanec, 28 odstotkov pa, da se njihov družinski član ali prijatelj trenutno bori na fronti.

Kljub večjemu zanimanju za pogajanja ostaja splošna podpora vojaškim akcijam v Ukrajini visoka, pri 78 odstotkih. Znotraj te skupine je 47 odstotkov vprašanih odgovorilo, da vojno „zagotovo“ podpirajo, 31 odstotkov pa, da jo „večinoma“ podpirajo. Na drugi strani je 7 odstotkov prebivalcev vojni odločno nasprotovalo, 8 odstotkov pa jo je označilo kot nesprejemljivo „v večini primerov“.

Izjava dneva, 13. 9. 2025 (video)

Podpora miru je izrazitejša pri ženskah (74 odstotkov), mladih do 24 let (80 odstotkov), prebivalcih podeželja (73 odstotkov) in pri tistih, ki ne odobravajo predsednika Vladimirja Putina (82 odstotkov). Za mirovna pogajanja se pogosteje zavzemajo tudi prebivalci, ki menijo, da Rusija drvi v napačno smer, ter tisti, ki se informirajo prek platform, kot je YouTube.

Po drugi strani vojno bolj podpirajo moški (38 odstotkov), starejši od 55 let (35 odstotkov), prebivalci Moskve (47 odstotkov) in anketiranci, ki izražajo podporo Putinovi politiki (30 odstotkov). Med tistimi, ki informacije črpajo predvsem iz državne televizije, je podpora vojaškim operacijam izrazitejša.

Izjava dneva, 13. 9. 2025 (video)

Analitiki centra Levada so poudarili, da rezultati nakazujejo naraščajočo razdeljenost v ruski družbi. Čeprav večina prebivalcev še vedno formalno odobrava vojaško kampanjo, narašča delež tistih, ki se zavzemajo za pogajanja, hkrati pa upada pripravljenost na dolgo in izčrpavajočo vojno.

Ana Koren

Foto: Pixabay