V teh evropskih državah pojejo največ sadja, Slovenija preseneča s svojim mestom

Sadje je temelj zdrave prehrane, a vsakodnevne navade prebivalcev evropskih držav razkrivajo presenetljive razlike. Medtem ko nekatere države povprečno porabijo skoraj pol kilograma sadja dnevno na prebivalca, druge komaj presežejo 100 gramov. Nedavna analiza evropske porabe sadja, prikazana na zemljevidu portala Landgeist, postavlja na prvo mesto nepričakovano zmagovalko – Albanijo. Slovenija pa se z visoko povprečno letno porabo znova umešča med države z najzdravnejšimi prehranskimi navadami.

Kako si države delijo sadno lestvico, zakaj Balkan izstopa in kaj se lahko iz teh podatkov naučimo o prehranskih navadah Evropejcev?

Poraba sadja v Evropi

Podatki razkrivajo presenetljive vzorce

Od 46 do 175 kilogramov na leto

Po podatkih Landgeista se letna poraba sadja na prebivalca v Evropi giblje med komaj 46 kilogrami in osupljivimi 175 kilogrami. Na samem dnu lestvice se nahaja Latvija z le 46 kilogrami sadja na prebivalca na leto. Sledijo ji Litva (52), Slovaška (53) in Madžarska (53), kar nakazuje, da so prehranske navade v teh državah manj bogate s sadnimi obroki.

Na nasprotni strani spektra blesti Albanija z izjemno številko – kar 175 kilogramov sadja na prebivalca na leto, kar pomeni povprečno skoraj pol kilograma dnevno. Tako visoke številke so redkost, tudi med sredozemskimi državami, kjer bi sicer pričakovali največji delež sadja na krožnikih.

Slovenija v elitni skupini

S 128 kilogrami letne porabe sadja na prebivalca se Slovenija uvršča v najvišjo kategorijo na zemljevidu – v skupino držav, ki presegajo 110 kilogramov. Enako vrednost beleži Turčija, nekoliko zaostajata Italija s 122 in Grčija s 118 kilogrami. Le Portugalska s 132 kilogrami se še dodatno približa vrhu.

Slovenci očitno prisegajo na jabolka, hruške, breskve, češnje in drugo lokalno sezonsko sadje, ki je pogosto tudi del domače pridelave. Pomembno vlogo imajo tudi tržnice, domači vrtovi in kulturni odnos do sadja kot vsakodnevnega dela prehrane.

Zakaj toliko sadja na Balkanu?

Lokalna pridelava in tradicionalne navade

Na zemljevidu izstopa večina držav jugovzhodne Evrope. Albanija, Črna gora (175), Srbija (115), Severna Makedonija (118), Bosna in Hercegovina (113) ter Kosovo (115) beležijo nadpovprečne količine porabe sadja. Gre za regijo, kjer je sadje pogosto cenovno dostopno, lokalno pridelano in pomemben del vsakodnevne prehrane.

Tradicija uživanja sadja, vključno s suhim sadjem, marmeladami, kompotom in svežimi sadeži kot prigrizki ali sladica, je v teh kulturah močno zakoreninjena. Poleg tega mnoge družine pridelujejo sadje na svojih vrtovih, kar dodatno prispeva k višji porabi.

Države z nižjo porabo kažejo zaskrbljujoč trend

Skandinavske in baltske države, ki veljajo za razvite in ozaveščene glede zdravja, presenetljivo niso v vrhu porabe. Švedska (59), Norveška (78), Latvija (46) in Estonija (88) kažejo, da podnebne omejitve in uvožena ponudba sadja niso dovolj, da bi spodbujale vsakodnevno uživanje sadnih obrokov.

V nekaterih primerih gre za kulturne razlike – sadje ni pogosto prisotno pri zajtrku, med obroki ali kot sladica. V drugih gre za kombinacijo cene, dostopnosti in prehranskih prioritet.

Domača jabolka

Kaj lahko iz teh številk razberemo o prehrani v Sloveniji?

Domača pridelava kot temelj

Slovenci so močno povezani z vrtnarjenjem, kmetovanjem in lokalnimi tržnicami. Velik delež prebivalcev ima vrt ali dostop do domačega sadja – bodisi pri sebi, bodisi prek družinskih vezi. Jabolka in hruške iz domačih sadovnjakov, pa tudi češnje, slive in kostanj, še vedno predstavljajo pomemben del prehrane.

Poleg tega se je v zadnjem desetletju močno povečalo zanimanje za sezonsko in lokalno pridelano hrano, kar dodatno spodbuja uživanje sadja. Trendi zdravega življenjskega sloga, domačih sokov, marmelad in svežih sadnih solat prispevajo k stabilno visoki porabi.

Šolske malice in prehranska politika

Slovenija se lahko pohvali tudi z urejenim prehranskim sistemom v šolah, kjer so sadje in zelenjava pomemben del jedilnikov. Programi, kot je »Shema šolskega sadja«, dodatno spodbujajo otroke k uživanju svežih pridelkov.

Tudi javnozdravstvene kampanje poudarjajo pomen vsakodnevnega uživanja sadja in zelenjave, kar vpliva na zavedanje in navade prebivalstva.

Ali visoka poraba sadja res pomeni bolj zdravo družbo?

Ni vse sadje enako – in ni vse poraba nujno zdrava

Čeprav je visoka poraba sadja na videz pozitivna novica, je pomembno razumeti, da vse številke ne pomenijo enakega učinka na zdravje. Sadje v obliki sladkanih sokov, konzerviranih sadežev v sirupu ali industrijskih sladic pogosto prispeva k statistiki – a ne nujno k boljši prehrani.

Kakovost sadja, način priprave in razmerje do ostalih skupin živil so ključni dejavniki. Država z visoko porabo sadja, ki pa hkrati beleži visoko porabo sladkorja in nizko porabo zelenjave, morda ne dosega idealnega prehranskega ravnovesja.

Zato je treba podatke o porabi sadja obravnavati skupaj z drugimi kazalniki prehranskih navad in zdravja.

Presenetljivo odkritje razkriva, kaj se v resnici dogaja s sadjem, ki ga jemo vsak dan

Objava V teh evropskih državah pojejo največ sadja, Slovenija preseneča s svojim mestom se je pojavila na Vse za moj dan.