V Slovenskih goricah opozorili na stagnacijo regije

Na seji sveta Območnega razvojnega programa Slovenskih goric so župani opozorili, da regija stagnira in da številne občine težko pridejo do kohezijskih sredstev. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je ob tem napovedal skorajšnjo vložitev zakonskega predloga, ki bo okrepil razvojne regije.

S predlogom novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega želijo po Jevškovih besedah doseči bolj uravnotežen regionalni razvoj, zmanjšati dnevne migracije delavcev ter omogočiti ljudem kakovostno življenje v domačem okolju. Dodal je, da bo zakon prinesel večjo samostojnost 12 razvojnim regijam ter jih okrepil s širšimi pristojnostmi in več sredstvi.

Razvojne regije bodo po njegovih besedah skupaj z novimi svetovalnimi telesi, ki jih bodo sestavljali predstavniki gospodarstva, znanosti, nevladnega sektorja in sindikatov, same določale svoje prednostne naloge. “Težko je za vso Slovenijo določiti enotne rešitve, ker ima vsaka regija svoje posebnosti, nekje je ključen turizem, drugje kmetijstvo, spet drugje spodbujanje podjetništva,” je dejal Jevšek.

V ospredju razprave je bilo črpanje sredstev iz Dogovorov za razvoj regij. Na področju Območnega razvojnega programa Slovenskih goric ostajata ključna projekta kolesarske povezave in zelena infrastruktura.

Vendar so župani, z lenarškim županom Janezom Krambergerjem na čelu, izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja jasnih zagotovil o nadaljevanju sofinanciranja že začetih projektov iz prejšnje finančne perspektive. “V tej fazi smo pričakovali nadaljevanje gradnje kolesarskih poti, da bi jih povezali z avstrijsko stranjo. Zdaj pa slišimo, da so prioritetne usmeritve druge,” je dejal Kramberger.

Med ključnimi elementi novega zakona, ki bo po napovedih v vladni proceduri v prihodnjih dneh, je tudi uvedba indeksa ogroženosti, ki bo omogočal dodatna sredstva za manj razvite, zlasti obmejne občine. Trenutno je iz naslova Dogovorov za razvoj regij na voljo 460 milijonov evrov, pri čemer se višina dodeljenih sredstev razlikuje glede na razvojno ogroženost posamezne regije, je povedal Jevšek.

Lokalni sogovorniki so ministru prenesli vrsto pripomb iz prakse. Po Jevškovih besedah se te informacije zbirajo prav na sejah razvojnih svetov in pomembno vplivajo na oblikovanje zakonodaje. Med največjimi težavami, ki jih je izpostavil, je zapleteno umeščanje projektov v prostor, ki pogosto onemogoča izvedbo že pripravljenih projektov.

Kramberger je ob tem opozoril na strukturne težave, ki zavirajo razvoj podravske regije. “Naš razvoj stagnira, ponekod celo nazadujemo. Delovna mesta so osnova za razvoj, a za vsako stvar moramo na državni ravni dobesedno prositi. Umeščanje prostorskih aktov traj, kar Jevšek ocenjuje kot ključno za učinkovito prenovo sistema regionalnega razvoja.a več kot desetletje. V Avstriji te stvari tečejo drugače, sprašujemo se, zakaj ne bi mogle tudi pri nas,” je dejal.

Minister je udeležencem zagotovil, da bodo v letošnjem letu objavljeni še dodatni razpisi, tako znotraj Dogovora za razvoj regij kot tudi v okviru drugih ministrstev, pri čemer je posebej izpostavil razpise za podjetja, ki razvijajo visoko dodano vrednost in zaposlujejo mlade. Strategijo skladnega regionalnega razvoja bo vlada oblikovala kot horizontalno nalogo celotnega kabineta, regionalne strategije pa bodo dopolnilo in temelj za konkretne projekte na lokalni ravni.

Seja v Lenartu je bila ena v nizu terenskih srečanj, na katerih ministrstvo zbira neposredne informacije prebivalcev regij. V Slovenskih goricah medtem ostajajo previdno optimistični. Ob napovedanih spremembah pričakujejo konkretne rezultate in vključitev tudi tistih občin, ki so v preteklosti ostale brez dostopa do evropskih sredstev, je zaključil Kramberger.