V Slovenski matici z novo knjigo obeležili 80. jubilej Dimitrija Rupla

3 hours ago 18

V Slovenski matici je 7. aprila 2026 potekala slavnostna akademija ob 80-letnici Dimitrija Rupla, na kateri so predstavili tudi njegovo novo knjigo Dobri nameni.

Dogodek je združil številne ugledne osebnosti iz političnega, kulturnega in akademskega prostora, med govorci pa so bili Ignacija Fridl Jarc, Peter Jambrek, Igor Bavčar, Igor Omerza in Janez Janša, ob koncu pa tudi slavljenec sam, poroča Družina.

Preberite še: Omerza z novo knjigo o Marti Kos naravnost v Strasbourg

Nova knjiga Dobri nameni predstavlja vsebinsko raznolik opus, v katerem Dimitrij Rupel prepleta osebne spomine, politične analize in razmisleke o slovenski osamosvojitvi, zunanji politiki ter vprašanje sprave. Delo bralcu ponuja vpogled v ključne trenutke slovenske novejše zgodovine.

Obenem odpira razmislek o razvoju demokracije ter državnosti. Govorniki so ob tem poudarili njegovo dolgoletno vlogo pri oblikovanju slovenske politike, diplomacije in intelektualnega prostora ter njegovo zavezanost kulturi kot temelju narodne identitete.

Ena od osrednjih osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve
V slavnostnem nagovoru je bilo izpostavljeno, da Rupel sodi med osrednje osebnosti slovenske demokratizacije in osamosvojitve, saj je kot politik, diplomat, profesor in publicist pomembno sooblikoval pot Slovenije v samostojno državo in mednarodno skupnost.

Njegovo delo zajema tako akademsko kot politično področje, od uredniškega delovanja pri revijah, kot je Nova revija, do ključnih državnih funkcij, med drugim ministra za zunanje zadeve in veleposlanika.

Pod nadzorom nekdanjih totalitarnih oblasti
Omerza je v svojem govoru dodatno osvetlil Ruplovo vlogo v času socializma in opozoril na nadzor, ki ga je nad njim izvajala nekdanja tajna policija Udba.

Ob tem je poudaril njegov prispevek k osamosvojitvenim procesom ter predstavil tudi nekatere osebne izkušnje iz tega obdobja.

Hkrati je izrazil kritiko aktualnih političnih razmer in ocenil, da je bil projekt slovenske demokratizacije po njegovem mnenju pod vlado Roberta Goloba oslabljen.

Tragična ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve
To je zlasti posledica ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve, ter opozoril na vprašanja odnosa do zgodovinskega spomina in vloge nekdanjih struktur oblasti.