Kmetije se zapirajo: KGZS opozarja na uničujoče razmere pod vlado Goloba

V zadnjem času smo prejeli informacije več kmetov, da se v zadnjem času zapirajo tudi kmetije z dolgoletno tradicijo. Po njihovih besedah so razmere zaradi drastičnega padca odkupne cene mleka in ukrepov aktualne vlade tako težke, da so nekateri prisiljeni opustiti kmetovanje.

Obrnili smo se na Kmetijsko gozdarska zbornico Slovenije (KGZS), ki je ključna institucija za zastopanje interesov kmetov. Ta je na naša vprašanja odgovorila z zaskrbljujočimi podatki in opozorili.

KGZS ne vodi uradne evidence o zaprtih kmetijah, a potrjuje, da se nanje obrača vse več kmetij zaradi vse težjih pogojev kmetovanja. “Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanja na podeželju in tudi zapiranje kmetij,” so zapisali. Vsako leto spremljajo število oddanih zbirnih vlog, ki upada za nekaj sto. Čeprav to ni čisti pokazatelj zapiranja kmetij – del upada gre tudi na urejanje “kavč kmetov”, ki oddajajo vlogo, a sami ne kmetujejo – trend jasno kaže na zmanjševanje aktivnega kmetovanja.

Foto: BOBO

Podrobnejših podatkov o številu zaprtih kmetij v zadnjih dveh letih (2024–2026) po regijah ali panogah zbornica ne razpolaga. “Podajanje teh številk bi bilo povsem špekulativno,” so poudarili.

Glavni razlogi: ideološki zakoni, nizke cene in pomanjkanje naslednikov
Po mnenju KGZS se kmetije zapirajo predvsem zaradi “ideoloških zakonov”, ki tradicionalne kmečke družine spravljajo v izjemne težave. Kot najbolj pereče primere navajajo: nadstandardno kastracijo pujskov, ki bistveno povečuje stroške prašičereje, prekratko prehodno obdobje za opustitev baterijske reje kokoši nesnic, morebitno prepoved vezane reje govedi, ki bi na majhnih kmetijah pomenila zaprtje.

Hkrati cene močno padajo: odkupna cena mleka se je v zadnjem pol leta znižala za 25 do 30 odstotkov, cena prašičev pa je najnižja v zadnjih osmih letih. Zmanjšuje se tudi povpraševanje po slovenskih prehranskih izdelkih. Velik izziv je tudi pomanjkanje naslednikov – mladi se ne odločajo za kmetijski poklic, ker v okolju ni cenjen, pogosto pa celo zaničevan. “Mladi kmetje se ne želijo soočati s povsem neutemeljenimi očitki, da so glavni onesnaževalci,” opozarjajo v KGZS.

Zbornica posebej izpostavlja, da se padec odkupne cene mleka (za četrtino do tretjino) ni odrazil v maloprodajnih cenah, kar dodatno poglablja finančni pritisk na proizvajalce. Razlog za znižanje je presežek mleka na ravni EU, zaradi katerega države članice odprodajajo viške po nizkih cenah. K temu se je pridružila še kriza oskrbe z gorivom in napovedano zvišanje cen nafte sredi spomladanske sezone, kar neposredno ogroža izvedbo ključnih poljskih opravil.

Foto: BOBO

Vlada Roberta Goloba zaostrila razmere za družinske kmetije
KGZS ocenjuje, da so se razmere v času aktualne vlade zaostrile, zlasti za družinske in tradicionalne kmetije, ki predstavljajo temelj domače pridelave hrane in poseljenosti podeželja. “Sveženj zakonov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bil sprejet ob pomanjkljivem dialogu s ključnimi kmetijskimi organizacijami,” so kritični. Kot primer navajajo Zakon o zaščiti živali, o katerem še odloča Ustavno sodišče.

Zbornica sicer podpira izboljšanje dobrobiti živali, a opozarja, da so nekateri ukrepi prehitri in ekonomsko zahtevni. “Takšni ukrepi nesorazmerno prizadenejo prav družinske kmetije, ki imajo omejene finančne in investicijske zmožnosti,” poudarjajo. Kombinacija nizkih odkupnih cen, rasti stroškov, administrativnih bremen in nepovezanih sektorskih politik zmanjšuje ekonomsko vzdržnost kmetij. Oceno, da je sektor “popolnoma uničen”, sicer označujejo za poenostavljeno, a opozarjajo: konkurenčnost pada, interes za prevzem kmetij upada, vse več kmetij pa razmišlja o zmanjšanju ali opustitvi proizvodnje.

KGZS poziva vlado k takojšnji ciljni finančni pomoči zaradi podražitev energentov in gnojil ter k pospešitvi izplačil sredstev skupne kmetijske politike. Hkrati zavrača očitke, da so kmetje krivi za visoke cene hrane, in poziva trgovce k večjemu deležu lokalno pridelane hrane na policah.

KGZS aktivna v medijih in na terenu
Pojavile so se tudi kritike o zadržanem odzivu, ki pa jih zbornica zavrača. Predsednik Jože Podgoršek je v zadnjem obdobju intenzivno nastopal v nacionalnih in regionalnih medijih (RTV, POP TV, STA, Planet TV, Radio Slovenija ipd.) ter opozarjal na krize v prašičereji, krompirju, mleku, bolezni živali in posledice podražitev.

Foto: BOBO

Organizirali so protestne aktivnosti, sodelovali pri javnih razpravah o zakonodaji in pripravili predvolilno javno tribuno, na kateri so se stranke zavezale k konkretnim ukrepom (prenova učnih programov, izvzetje kmetijskih zemljišč iz davka na nepremičnine, opredelitev kmetijstva kot kritične infrastrukture).

Na terenu izvajajo obsežna usposabljanja za kmete, individualna svetovanja (vključno s pravno, socialno in psihološko pomočjo) ter pomagajo pri dostopu do razpisov in subvencij.

Najranljivejše: visokogorske in hribovske kmetije
Posebej zaskrbljujoče je stanje visokogorskih in hribovskih kmetij. Čeprav te niso posebej opredeljene v zakonodaji, trendi kažejo hitrejše opuščanje kmetovanja prav na teh območjih. Delo je fizično napornejše, mehanizacija omejena, oprema dražja, podnebne spremembe pa prinašajo ekstremne vremenske pojave, suše in bolezni. V zadnjem razpisu za naložbe je ministrstvo zavrnilo kar tri četrtine vlog (od 266 prijav le 64 odobrenih). Posledica: staranje nosilcev kmetij, zaraščanje zemljišč in izguba kulturne krajine.

Kaj načrtuje KGZS?
V naslednjih mesecih zbornica napoveduje kombinacijo strokovne podpore na terenu (usposabljanja, individualno svetovanje) in močnejšega pritiska na vlado za finančno pomoč, zmanjšanje administrativnih bremen ter zaščito domače pridelave. “Brez sistemskih ukrepov obstaja resno tveganje za nadaljnje zapiranje kmetij in zmanjšanje prehranske samooskrbe,” zaključujejo v KGZS.

T.B.