ARTICLE AD
Slovensko podeželje v zadnjem desetletju doživlja tiho, a opazno preobrazbo. Statistični podatki razkrivajo, da se je med letoma 2015 in 2024 skupno število živine v državi zmanjšalo. Kljub temu je v nekaterih panogah, zlasti v prireji perutnine, mogoče zaznati nov zagon. V zadnjem letu se je število perutninskih živali namreč ponovno povečalo, kar kaže na spremembe v prehranskih navadah, gospodarskih razmerah in usmeritvah slovenskih kmetov.
Živinoreja se spreminja
Medtem ko se ohranja tradicionalna vloga govedoreje, so drugi sektorji pod večjim pritiskom. Prašičereja je že več let v upadu, pri drobnici pa sprememb skoraj ni. Tako se zdi, da slovenska živinoreja išče ravnotežje med zahtevami trga, okolja in navadami potrošnikov, ki vse pogosteje izbirajo perutninsko meso.

Statistika razkriva jasne trende
Lani je bilo v Sloveniji vzrejenih približno 6,5 milijona perutninskih živali, 454.000 glav goveda, 232.000 prašičev, 117.000 ovc in 25.000 koz. Ti podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo precej drugačno sliko kot pred desetimi leti, ko je bila prašičereja še vedno močan steber domače živinoreje.
Po letu 2019 se je prireja perutnine sicer začela zmanjševati, predvsem zaradi višjih stroškov krme in energentov, pa tudi zaradi nihanja povpraševanja. V zadnjem letu pa se je trend obrnil – številke kažejo na rahel, a pomemben porast. Po mnenju strokovnjakov je to lahko posledica večje prilagodljivosti rejcev in vse večjega zanimanja potrošnikov za lokalno pridelano belo meso.
Zakaj upada število prašičev?
Največji upad v zadnjem desetletju je doletel prav prašičerejo. Leta 2015 je bilo v Sloveniji več kot 300.000 prašičev, danes jih je približno 232.000. Razlogi so predvsem gospodarske narave – visoki stroški reje, nizek odkup in konkurenca iz tujine. Mnoge manjše kmetije so se zato usmerile v druge panoge, predvsem v prirejo mleka ali perutnine.
Poleg ekonomskih dejavnikov k zmanjšanju števila prašičev prispeva tudi vse večja občutljivost potrošnikov glede dobrobiti živali in vpliva reje na okolje. Mlajše generacije se pogosteje odločajo za rastlinske ali perutninske vire beljakovin, kar dolgoročno spreminja strukturo celotne kmetijske panoge.
Stabilnost govedoreje in pomen drobnice
Govedoreja v Sloveniji ostaja stabilna. Število glav goveda se v zadnjih letih giblje okoli 450.000, kar kaže na trdno zasidranost mlečne in mesne pridelave. Pomembno vlogo ima pri tem tudi subvencijska politika, ki govedorejo podpira kot del kulturne krajine.
Ovce in koze, čeprav številčno manj zastopane, ohranjajo svojo vlogo v hribovskih in kraških območjih. Zlasti na Primorskem, Gorenjskem in Notranjskem drobnica ostaja del lokalne tradicije, pomembna pa je tudi zaradi ohranjanja pašnikov in biotske raznovrstnosti.
Zakaj perutnina znova raste?
Obnova prireje perutnine po letu 2023 ni naključna. Večji rejci so vlagali v sodobne hleve z izboljšanimi pogoji reje in nižjimi stroški energije. Hkrati je belo meso postalo sinonim za hitro pripravo, nižjo vsebnost maščob in ugodnejšo ceno v primerjavi z govedino.
Potrošniki se vse pogosteje odločajo za piščančje meso zaradi lažje prebavljivosti in vsestranskosti v kulinariki. Tudi v restavracijah in javnih kuhinjah je perutnina pogosto prva izbira, saj omogoča enostavno pripravo večjih količin jedi, kar dodatno krepi povpraševanje.
Lokalna prireja postaja konkurenčna
V zadnjih letih so se številne perutninske farme modernizirale. Sodobne tehnologije omogočajo boljšo kontrolo kakovosti, manjšo porabo krme in boljše počutje živali. Zaradi vse večje ozaveščenosti o poreklu hrane so se kupci začeli vračati k domačim znamkam, kar dodatno spodbuja domačo proizvodnjo.
Na podeželju se hkrati pojavljajo manjše, ekološko usmerjene kmetije, ki prodajajo perutnino neposredno potrošnikom ali na tržnicah. Tak način prodaje povečuje zaupanje in krepi lokalno gospodarstvo, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od uvoza.

Slovenska živinoreja med tradicijo in prihodnostjo
Podatki o zadnjem desetletju kažejo, da se slovenska živinoreja premika v smer bolj uravnoteženega in okoljsko odgovornega razvoja. Čeprav je skupno število živali manjše, je prireja pogosto učinkovitejša, s poudarkom na kakovosti, sledljivosti in trajnosti.
Velik izziv ostaja vprašanje samopreskrbe. Slovenija pri svinjini še vedno uvaža večino mesa, medtem ko pri perutnini postopno zmanjšuje odvisnost od tujih dobav. Govedina ostaja pomemben izvozni produkt, a predvsem v obliki mlečnih izdelkov in surovega mesa.
Prihodnost: manj živali, več kakovosti
Kmetijska politika EU in nacionalne usmeritve spodbujajo prehod k trajnostnim praksam, kar pomeni, da bodo prihodnje strategije temeljile na manjšem številu živali, a višji kakovosti pridelkov. Vzporedno s tem narašča tudi pomen digitalizacije – pametne rešitve za spremljanje reje, krmljenja in zdravja živali postajajo sestavni del sodobne kmetije.
Z vidika prehranskih trendov pa se zdi, da se bo rast perutnine nadaljevala, saj potrošniki iščejo lažjo in cenovno dostopno alternativo. Vprašanje pa ostaja, kako bodo kmetje uskladili ekonomsko vzdržnost z okoljskimi zahtevami in družbenimi pričakovanji.
Pogled v prihodnost slovenskih kmetij
Perutnina je danes simbol prilagodljivosti slovenskega kmetijstva. Tam, kjer so prašiči postali breme, so rejci našli novo priložnost. Trg se spreminja, navade ljudi se razvijajo, in slovensko podeželje išče nove poti med tradicijo in inovacijami.
Če bo trend rasti perutnine trajal, bi se lahko Slovenija v nekaj letih približala samopreskrbi s perutninskim mesom. Ključ bo v povezovanju pridelovalcev, potrošnikov in države, ki mora s premišljenimi ukrepi spodbujati domačo proizvodnjo ter varovati tisto, kar je še ostalo od tradicionalne živinoreje.
Objava V Sloveniji vse manj prašičev, a perutnina znova raste – kaj se dogaja na kmetijah? se je pojavila na Vse za moj dan.