V Sloveniji po navedbah udeležencev posveta velika potreba po paliativni oskrbi

V Sloveniji je velika potreba po paliativni oskrbi, ki se zaradi starajoče družbe z leti povečuje, so se danes na posvetu strinjali strokovnjaki. Vodja paliativne oskrbe na ljubljanskem onkološkem inštitutu Maja Ebert Moltara je izpostavila, da zdravstveni delavci teh znanj do zdaj niso pridobili v okviru rednih izobraževalnih programov.

Celostno paliativno oskrbo je treba po besedah Maje Ebert Moltara izvajati dvostopenjsko in sicer kot osnovno in specializirano

Osnovno paliativno oskrbo morajo zagotavljati zdravniki družinske medicine, patronažne sestre in vsi ostali zdravstveni delavci, medtem ko specializirano izvajajo paliativni mobilni timi.

V Sloveniji je teh timov trenutno 11, vsakega pa sestavljata zdravnik in medicinska sestra z dovolj znanja s področja, ki lahko podpreta izvajalce osnovne paliativne oskrbe, je za medije pojasnila ob robu današnjega posveta o paliativni in hospic oskrbi v Sloveniji, ki ga je v Ljubljani organizirala Slovenska karitas.

Do pomanjkanja kadra v paliativni oskrbi po njenih besedah prihaja, ker v slovenskem okolju še ni tako uveljavljena medicinska veda. “To se bo verjetno sčasoma spremenilo, ko bomo imeli specializacijo za paliativno oskrbo za zdravnike in medicinske sestre,” je dejala. Zdravstveni kader trenutno ta znanja pridobi na neobveznih izobraževanjih, letos pa so na ljubljanski medicinski fakulteti uvedli obvezen predmet paliativne oskrbe.

Ebert Moltara je dodala, da trenutno paliativno oskrbo v bolj zapletenih primerih v večini bolnišnicah nudijo na ostalih akutnih oddelkih, saj je v negovalnih bolnišnicah mogoč omejen nabor storitev, ki so namenjene bolnikom z lažjim potekom v obdobju umiranja. Dolgoročno pa bi si Ebert Moltara želela, da ima vsaka bolnišnica tudi akutni paliativni oddelek, vsako območje pa tudi hospic in mobilno paliativno enoto.

Zdravniška zbornica Slovenije spodbuja vključevanje znanj in veščin o paliativni oskrbi v vse zdravniške specializacije, nedavno pa so oblikovali tudi delovno skupino, ki pripravlja izobraževanja za zdravnike, je dejala predsednica zbornice Bojana Beović. Prepričana je, da je treba v Sloveniji okrepiti dostopnost paliativne oskrbe in okrepiti poznavanje tematike. Ljudje namreč niso seznanjeni z vsemi možnostmi ali pa te niso dostopne v njihovem kraju, je ocenila.

K paliativni oskbi po besedah Ebert Moltara pomembno prispevajo tudi hospici, ki bolnike obravnavajo bolj celostno

Hiša Ljubhospic po besedah strokovne sodelavke hospica Urške Končan uporabnikom nudi 12 enoposteljnih sob in letno sprejme okoli 280 ljudi. “Premalo se dela na dostojni smrti in dostojanstvu človeka do zadnjega diha,” je poudarila. Uporabniki v hospicu povprečno preživijo od štiri do devet dni. “Želeli bi si, da bi lahko k nam prišli prej in bi imeli več časa za zaključevanje odnosov,” je dejala Končan.

V Sloveniji je velika potreba po povezovanju strok znotraj sistemov ter po povezovanju humanitarnih organizacij, prostovoljstva in skupnosti, medtem meni generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. V Karitasu se po njegovih besedah osredotočajo predvsem na socialni vidik, saj je konec življenja težji, če ljudje živijo v slabih pogojih, nimamo ljudi, ki bi jim pomagali in so v finančni stiski.

vir: sta

The post V Sloveniji po navedbah udeležencev posveta velika potreba po paliativni oskrbi appeared first on Lokalec.si.