Na veliko opletal s fašisti, na koncu “fašist” postal sam

Predsednik vlade Robert Golob je v preteklosti rad opletal z besedo fašist. Z njo je označeval svoje politične nasprotnike, zlasti desnico. “To zame ni desna politika, to je fašizem,” je dejal v enem izmed intervjujev. Na veliko je preganjal tudi “janšiste”, kjer je bilo seveda že takoj jasno, kam cilja s to besedo. Takrat se mu je zdelo povsem legitimno, da politične tekme zreducira na etiketiranje, posebej ob dejstvu, da je bilo vsem jasno, kaj je dejanski fašizem in kaj je ta počel v zgodovini.

A zgodovina zna biti pogosto ironična. Danes se ista oznaka Golobu vrača kot bumerang, ki zadene prav njega. Tudi sam je v besednjaku za vse več politikov pa tudi običajnih ljudi postal “fašist”. Vrstijo se primerjave z Benitom Mussolinijem, Adolfom Hitlerjem in drugimi. In kako se je odzval on? Kot užaljeni Kalimero – z napovedjo množičnih tožb.

Ob tem je seveda jasno, da tožb ne more dobiti, saj slovenska in evropska sodna praksa jasno določata, da morajo javne osebnosti, posebej tiste na oblasti, prenesti ostrejšo kritiko, tudi če je ta groba, ironična ali žaljiva. Beseda fašist v političnem diskurzu sodi med pretirane metafore, ne pa med kazniva dejanja. Vsaj tako so do zdaj odločala slovenska sodišča, pa tudi evropsko. Med drugim je znan primer pravnomočne tožbe Bernarda Brščiča zoper Luko Mesca.

Zato se zdi, da je edini namen Golobovih tožb predvsem ta, da se v javnosti pokaže kot žrtev. Kot kaže, bo v mesecih pred volitvami veliko na sodiščih, medtem ko reform, ki jih njegova vlada obljublja že tri leta in pol, še vedno ni in ni.

Aleksander Vodeb