V Sloveniji dokaj razširjen klopni meningoencefalitis

Slovenija še vedno sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi, so na današnji novinarski konferenci NIJZ opozorili strokovnjaki. V zadnjem desetletju je v Sloveniji za KME zbolelo povprečno 100 ljudi letno. Zbrani so poudarili, da cepljenje predstavlja najučinkovitejšo zaščito proti tej bolezni.

Virus KME se na človeka najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa, zelo redko pa se lahko prenaša tudi z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka kužne živine, je danes pojasnil infektolog in nekdanji predstojnik infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Franc Strle.

KME se najpogosteje pojavlja na Gorenjskem, Koroškem, na Notranjskem in v ljubljanski regiji, je dodala nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek. Najvišjo obolevnost zaznavajo v starostni skupini od 55 do 64 let. Pri starejših se pogosteje pojavi težek potek bolezni, ki lahko pušča tudi trajne posledice, pri mlajših pa je potek praviloma blažji, vendar ne vedno, je pojasnila.

Na NIJZ cepljenje zato priporočajo vsem, ki so starejši od enega leta ter se gibljejo ali živijo na območju, kjer se bolezen pojavlja. Priporočajo jim, da cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravijo v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom. Tretji odmerek sledi čez pet do 12 mesecev, prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta, je izpostavila Grgič Vitek.

Bolezen se prične po inkubaciji, ki najpogosteje traja okoli 10 dni po vbodu klopa. V prvi fazi nastopi vročina, glavobol, utrujenost in slabo počutje, ki traja nekaj dni. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne.

Nato nastopi drugo obdobje bolezni. Bolniki imajo višjo vročino, hujši glavobol ter pogosto bruhajo. Več kot polovico odraslih dobi znake prizadetosti možganovine, pet do 10 odstotkov bolnikov pa znake ohromitve, je pojasnil Strle.

Približno dve tretjini odraslih po bolezni povsem okrevajo, ostali pa imajo trajne posledice, ki jim bistveno poslabšajo kakovost življenja. Ohromitve se medtem razmeroma slabo popravljajo, je dejal.