V Račah na okrogli mizi Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji o spremembah financiranja kohezijske politike in razvoja regij

2 hours ago 20

Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je na gradu Rače organizirala okroglo mizo v sklopu razprav Studio Evropa z naslovom »Večletni proračun EU in razvoj slovenskih regij«.

Sogovorniki so govorili o spremembah financiranja kohezijske politike in razvoja regij, kot jih predvideva naslednji večletni finančni načrt Evropske unije za obdobje 2028 – 2034, kaj te pomenijo za Slovenijo in širše za razvoj celotne EU.

Sodelovali so Srečko Đurov, državni sekretar ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Vladimir Prebilič, evropski poslanec, in Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in član Evropskega odbora regij. Razpravo je povezoval Srečko Trglec.

Kohezija in regionalni razvoj nista več ločena proračunska stebra, ampak sta združena z drugimi cilji

Glavna novost je, da kohezija in regionalni razvoj nista več ločena proračunska stebra, ampak sta združena z drugimi cilji, med drugim kmetijstvom, blaginjo in varnostjo podeželja ter pomorstvom. Financiranje teh politik bo potekalo na osnovi enotnega nacionalnega in regionalnega partnerskega načrta, ki ga bo vsaka država članica sestavila v skladu s cilji EU, so v Pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji izpostavili že pred samo razpravo. Na okrogli mizi so razpravljali o tem, kaj te spremembe pomenijo za Slovenijo in širše za razvoj celotne Evropske unije, kakšne izzive prinašajo in kaj bi Slovenija lahko z njimi pridobila.

Občine ne morejo pripravljati projektov na zalogo, če ne vedo meril oziroma pogojev razpisa

Pred samo okroglo mizo in razpravo je zbrane nagovoril župan občine Rače-Fram Samo Rajšp, ki je kasneje ostal na sami razpravi. Po samem dogodku pa je med drugim poudaril, kar so sami sogovorniki na okrogli mizi in obiskovalci med razpravo omenili – problematiko pridobivanja evropskih sredstev. Govorili so sicer o “nekaj perečih temah, vezanih predvsem na Evropsko unijo, na financiranje in pa na regionalni razvoj”, je dejal Rajšp in dodal v zvezi s pobudo, da bi občine pripravile projekte na zalogo, torej vnaprej, še preden bi bila znana merila za dodeljevanje financiranja: “Gospod Đurov je dejal, da moramo občine čim več projektov pripraviti. Absolutno se strinjam, moram pa povedati tudi to, da smo občine dejansko v velikem precepu. Namreč dokler niso znana merila financiranja oziroma uspeha na razpisu, tako dolgo mi težko pripravljamo projekte. Povečini želimo večje projekte sofinancirati. Dejstvo je, da je projektna dokumentacija zelo draga. Cene so šle v nebo. Zato je zelo pomembno, da občine oziroma lokalne skupnosti vemo, katere projekte pripraviti, da bodo potem uspešni na posameznih razpisih.”

Rajšp je še ob tem izpostavil: “Na posameznih ministrstvih je zadeva takšna, da smo ravno zdaj pred razpisi, čakamo še na merila. Roki pa bodo sorazmerno kratki. Zato je še toliko bolj pomembno, da občine pravočasno vemo, kaj se bo sofinanciralo. Dejstvo je, da smo se kot država birokratsko ‘ubili’, Od idejne zasnove do gradbenega dovoljenja, ki je pač potrebno za projekte, lahko traja nekaj let ali pa še več. Kar pomeni, da če nimaš dovolj hitro znanih meril ali pogojev na razpisu, nisi uspešen, kar pa ni v prid občinskih proračunov in pa lokalnih skupnosti.”

Podpreti projekte na področju inovacij, razvoja …

Da imajo še v tem mandatu občine, razen mestnih, zelo omejen dostop do kohezijskih sredstev, pa je v razpravi in po njej opozoril župan Slovenske Bistrice in član Evropskega odbora regij Ivan Žagar, “pa še dodaten problem je, ker se peljejo postopki zelo počasi in so zelo zbirokratizirani. In tudi na vsebinskem delu smo zelo omejeni. Mi pripravljamo projekte za to, kar je mogoče pripraviti, ne pa za tisto, kar bi mi želeli in bi pomenilo večjo dodano vrednost. Tako za razvoj samega mesta Slovenska Bistrica kot tudi same občine. Naslednja stvar pa je področje gospodarstva, V naši občini je tipično prisotna kovinsko predelovalna industrija z recimo področja aluminija. Impol je zelo pomemben na tem področju. Pa ne samo za Slovensko Bistrico, ampak tudi za Podravje in Slovenijo. Že kar nekaj let se tam pripravljajo razvojni projekti na področju inovacij, razvoja, /…/ Tovrstne projekte bi bilo treba podpreti in to čim hitreje, ne pa da stvari potekajo zelo dolgo. Gre za to, da mi moramo težiti k temu, da ustvarjamo delovna mesta. z višjo dodano vrednostjo”. Je dejal in dodal, da če želijo biti uspešni v naslednjih letih, je treba tovrstne projekte podpreti.

Ministrstvo se pripravlja na spremembe

Da se Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pripravlja na novo obdobje, pa je ob koncu razprave povedal državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov, “tako v kontekstu pogajanj in vseh aktivnosti kot tudi z vidika programiranja vsebin, ki jih bo možno financirati v novi finančni perspektivi. Naš fokus so močne regije – močna Slovenija. Vsaka regija šteje. In želimo v čisto vseh razvojnih regijah ustvariti kakovostna delovna mesta, čim bližje domu, Ta dom mora biti v zdravem, zelenem in varnem okolju. In mora imeti hiter dostop do storitev, ki zagotavljajo kakovostno življenje”. Ob tem pa je dodal: “To je danes kar velik izziv. Ugotavljamo močno centralizacijo. In ravno s pomočjo tovrstnih posvetov in aktivnosti, ki jih ‘peljemo’, torej spremembe zakona, spremembe strategije in potem posledično priprava akcijskega programa za skladni regionalni razvoj – verjamem, da nam bo to skupaj z regijami tudi uspelo doseči.”

Podjetnikom je treba zagotoviti predvidljivo okolje

Evropski poslanec Vladimir Prebilič je med drugim poudaril, da bi se morala povečati, podvojiti dodana vrednost delovnih mest. “Če ne bomo podvojili dodane vrednosti, bo naš način življenja ogrožen, ker mi preprosto ustvarjamo premalo, da bi preprosto podprli sistem, ki nam omogoča določene bonitete. In jaz ne dvomim v to, da si jih bi želeli imeti še naprej. Zato je treba to spremeniti. Kako to narediti? Jaz vidim tu tri ukrepe, ki jih je treba narediti. Ukrep številka ena je, da bo treba razbremeniti delo, da bodo tisti, ki poganjajo gospodarstvo, ostali doma in ne hodili v tujino. To je nujno potrebno. Delo se mora splačati. Ne pa, da imamo pomisleke, ali bomo še hodili v službo ali ne. Druga stvar, ki je pomembna, je, da bo treba podjetja nagraditi na prehodu v digitalizacijo, robotizacijo in avtomatizacijo. Tukaj bodo potrebne subvencije. Sprostiti bo treba uporabo umetne inteligence. Država lahko veliko pripomore k temu. Torej da z davnimi spodbudami omogoči podjetju hitrejši prehod v novo, višjo stopnjo dodane vrednosti. Tretja stvar, ki je potrebna, pa je, da bo nujno potrebno vzpostaviti predvidljivo okolje. Namreč to, da se ves čas spreminjajo pravila igre, da podjetniki ne vedo, kakšni bodo davki prihodnje leto, katere stvari jih čakajo ‘za ovinkom’, da se še vedno ukvarjamo z administrativnimi ovirami, kot so gradbena dovoljenja, je nedopustno.”