V posavskem Savaprojektu lani ustvarili 4,8 milijona evrov prometa in 700.000 evrov dobička

V posavskem Savaprojektu so lani ustvarili za okoli 4,8 milijona evrov prometa in 700.000 evrov dobička, kar ocenjujejo kot “zelo soliden rezultat”. Zaradi dobrega dela in poslovanja so nekaj manj kot 60 zaposlenim izplačali tudi polni 13. in 14. plačo. Družba letos obeležuje 50-letnico svojega delovanja.

Kot je na novinarski konferenci, namenjeni pol stoletju delovanja družbe, povedal glavni direktor Urban Žigante, so lani na zaposlenega ustvarili med 90.000 in 95.000 evrov prometa in nekaj manj dodane vrednosti. Družba, ki je ena od vodilnih v državi na področju projektiranja, prostorskega načrtovanja in svetovanja inženirjev, trenutno sodeluje z več kot 130 naročniki in ima 240 aktivnih projektov po vsej državi.

Po Žigantejevih besedah delujejo na širokem področju, od energetike, farmacije, medicine, industrije, logistike, skladišč in stanovanjskih sosesk do javne in druge infrastrukture. “Temeljimo na treh stebrih, ki so med seboj povezani in predstavljajo naše tri osnovne dejavnosti – urbanizem in okolje, tehnično projektiranje ter svetovalni inženiring. Vse ključne kompetence in reference pokrivamo z lastnim kadrom znotraj podjetja,” je povedal. Ponosni so, da so informacijsko modeliranje v podjetje uvedli že kot standard.

Delajo predvsem v Sloveniji, kjer imajo poleg sedeža družbe v Krškem še pisarne v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, projektirajo pa tudi za tuje naročnike.

Prihodnost nameravajo graditi predvsem na čim večji digitalizaciji, celovitem pristopu vodenja kompleksnih projektov in tesnejšem dolgoročnem sodelovanju z naročniki, je povedal Žigante. “Zato bi lahko rekel, da ne praznujemo samo obletnice, ampak praznujemo zrelost nekega položaja, ki smo si ga skozi leta ustvarili. In ta položaj je dovolj močan in stabilen tudi za naslednja leta,” je dejal.

Po oceni namestnika glavnega direktorja Vinka Volčanjka je bilo ključno za razvoj družbe to, da so ves čas ohranjali prilagodljivost in stabilnost ter da delajo za širok krog naročnikov – od zasebnih hiš do najzahtevnejših industrijskih stavb in javne infrastrukture. Med drugim so v celoti vodili gradnjo Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, Lonstroffovega obrata v Logatcu in Krkinega obrata Sinteza 1 v Krškem. Želijo si tudi, da bi sodelovali pri gradnji Jek 2.

Kader si skušajo zagotavljati sami, saj so ugotovili, da je takšen najboljši. In kateri kader je danes najtežje oz. najlažje dobiti? “Najlažje je dobiti arhitekta, saj je trg dokaj preplavljen z njimi, najtežje pa pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva, strojništva in elektrike,” je povedal Žigante.

Družba bo 50-letnico delovanja obeležila v četrtek popoldne v Kulturnem domu Krško.