V Portorožu tudi Pahorjeva črtica in Kinoateljejeva peterica

Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu so predvajali kratki animirani film Julka, ki je nastal v slovensko-italijanski koprodukciji, in goriški film Naš vsakdanji kino v produkciji Kinoateljeja. Oba sta uvrščena v tekmovalni program festivala: Julka v kategorijo kratkih in animiranih filmov, Naš vsakdanji kino pa v srednjemetražni igrano-dokumentarni del.

Navdihnil jo je Boris Pahor

Julka, osemletna slovensko govoreča deklica, z nerazdružljivima prijateljema Danilom in Markom odrašča v času fašizma, ko je bila raba manjšinskih jezikov prepovedana. Ker Julka govori slovensko, jo učitelj duhovnik kaznuje. Scenarij temelji na črtici Borisa Pahorja Metulj na obešalniku. Znana je Pahorjeva izjava: »Svet sem začel spoznavati kot Slovenec, sedaj pa nisem mogel prenesti vsiljevanja, da bi se preoblikoval v Italijana.« Ta je režiserko Valerio Cozzarini (v Portorožu je sicer ni bilo) vodila skozi črno-beli animirani film. Andrea Trincardi, italijanski koproducent, je povedal, da je režiserka knjigo Borisa Pahorja našla naključno na sejmu rabljenih knjig. Potem je spoznala avtorja in se z njim dogovorila za pravice. Film je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu kratkih filmov mednarodnega filmskega festivala v Šanghaju junija letos, ena projekcija je bila tudi v kinu Ariston v Trstu, nekaj posamičnih projekcij pa po različnih prizoriščih v Furlaniji - Julijski krajini.

Pet filmov v enem

Film Naš vsakdanji kino združuje pet kratkih filmov Jana Devetaka, Ester Ivakič, Otta Lazića-Reuschela, Laure Samani in Francesca Sossaia. Resda si lahko vsakega ogledate posebej, a toplo priporočamo, da si jih raje vse v enem dihu. To vam namreč omogoči sprehod skozi Gorico v različnih časovnih obdobjih, s čimer pred vami zaživi prava simfonija mesta.

Prek arhivskih posnetkov vidimo Gorico pod fašizmom; v originalnem posnetku spoznamo igralko Noro Gregor, ki se v drugem filmu takoj po smrti nenadoma sprehodi po sodobni Gorici; spremljamo moškega, ki išče filmski prizor in besedilo; poslušamo narečje ter se sprehodimo mimo nekdanjih filmskih prizorišč in izgubljenih ljubezni. Hkrati s starejšim parom obujamo spomine na čase, ko so bile kinodvorane polne tako bogatih kot revnih obiskovalcev.

Filmi so nastajali pod umetniškim mentorstvom Alessandra Comodina in v dialogu s knjigo Naš vsakdanji kino, ki je izšla ob tisočletnici prve omembe Gorice. Pri Kinoateljeju so zapisali, da smo s tem dobili omnibus, pri katerem so volan predali novi generaciji filmskih ustvarjalcev.