V Pokrajinskem arhivu Nova Gorica razstava fotografij Milenka Pegana

V Pokrajinskem arhivu Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo fotografij Milenka Pegana. Obsežno fotomonografijo in razstavo njegovih del so pripravili ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti slovenskega umetniškega fotografa.

Razstava odstira vpogled v Peganov bogat ustvarjalni opus, ki ga hranijo v novogoriškem arhivu. Izbor je opravil mojster fotografije Rafael Podobnik, ki je dober poznavalec Peganovega dela. Arhivistka Ivanka Uršič je uredila in popisala njegovo zapuščino ter pripravila obsežen življenjepis, ki ga dopolnjujeta izbrana bibliografija in seznam razstav ter nagrad, so zapisali v vabilu na odprtje razstave.

Leta 2009 je zastopnik dedičev pokojnega fotografa Tomaža Pegana daroval Pokrajinskemu arhivu del zapuščine Milenka Pegana. Del fotografskega gradiva Milenka Pegana hranijo tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

Kot je v monografiji zapisal Podobnik, spada Milenko Pegan med največje slovenske umetniške fotografe. Njegovi odliki sta izjemna občutljivost in smisel za fotografsko izražanje. Njegove zasluge za razvoj razstavne fotografije v severnoprimorski in italijanski goriški pokrajini so neprecenljive. Je tudi eden izmed nosilcev novogoriške fotografske šole, ki je odigrala pionirsko vlogo pri razvoju slovenske in posredno jugoslovanske barvne fotografije.

Milenko Pegan se je leta 1925 rodil slovenskim staršem v Bosni in Hercegovini. Še v otroštvu so se preselili nazaj na Goriško, kjer je zaključil osnovno in srednjo šolo, študij pa nadaljeval v Beogradu, kjer se je začel spoznavati s fotografijo. Po zaključenem študiju geodezije je opravljal več služb po mestih tedanje Jugoslavije, kot topograf in geodet mednarodne razmejitvene komisije pa je v skupini za razmejitev z Italijo posnel vrsto dragocenih posnetkov od Goriških Brd do Triglava.

V beograjskem obdobju (1956-1959) se je sprostila njegova ustvarjalna energija. Več posnetkov iz tega obdobja velja za prelomnico v razvoju slovenske fotografije. Izstopajo grafični posnetki kovinskih konstrukcij in premiki silhuet. Leta 1959 se je upokojil in se vrnil na Goriško, kjer je delo nadaljeval z znamenitim avtoportretnim premikom lastne silhuete. V začetku 70. let je s portreti dosegel umetniški zenit v črno-beli fotografiji.

Bil je zaslužen za začetek delovanja Fotografskega kluba Nova Gorica. Leta 1975 je prejel naziv mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in priznanje Mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Za dolgoletno uspešno delo in prizadevanje za širitev fotografije umetnosti mu je Foto kino klub Nova Gorica leta 1975 podelil naziv častni član. Umrl je leta 2005.

Razstava bo na ogled do konca junija.