V ospredju prvega vrha EU in Združenega kraljestva varnostno sodelovanje (ozadje)

Predstavniki EU in Združenega kraljestva se bodo po napovedih britanskega premierja Keira Starmeja o novem začetku v odnosih v ponedeljek sestali na prvem vrhu od brexita pred petimi leti. V luči spremenjenih razmer v svetu se obe strani nadejata sklenitve sporazuma na obrambnem področju, v ospredju so tudi mobilnost mladih, ribištvo in trgovina.

Združeno kraljestvo je Evropsko unijo kot prva članica uradno zapustilo 31. januarja 2020. Dokončno pa se je država od skupnosti poslovila z začetkom naslednjega leta, ko je odnose med stranem na novo opredelil težko izpogajani sporazum. Ta je vnesel velike spremembe na različna področja sodelovanja, od potovanj do študija in trgovine.

Zagate ob ločitvi so spremljali turbulentni odnosi med Brusljem in Londonom, a se od lanskega oblikovanja laburistične vlade na Otoku nakazuje volja za vnovično tesnejše sodelovanje. To naj bi potrdil prav bližajoči se prvi od vrhov, kakršni naj bi v prihodnje potekali redno.

Britanski premier Keir Starmer upa, da bi lahko tesnejši odnosi z EU spodbudili pešajoče gospodarstvo, hkrati pa zagotavlja, da bo spoštoval rezultate referenduma o brexitu, ohranil državo izven skupnega trga in carinske unije ter ne bo omogočil svobodnega gibanja.

V smeri okrepljenega sodelovanja z EU sicer stopa zelo previdno, saj je vnovično zbliževanje z EU v državi, v kateri se krepi evroskeptična stranka Reform UK, občutljiva tema. Po drugi strani Starmerja k tesnejšemu povezovanju pozivajo proevropski laburistični poslanci, tretja največja stranka v britanskem parlamentu, liberalni demokrati, pa si želi vrnitve na enotni trg.

Za najmanj tvegano z vidika zbliževanja velja področje varnosti in obrambe, na katerem sta strani – tudi zaradi vojne v Ukrajini – že sicer ohranili tesno sodelovanje. Glede na pričakovanja tako Londona kot Bruslja ga bosta na bližajočem vrhu nadgradili s sklenitvijo obrambnega sporazuma.

Ta naj bi odprl vrata tesnejšemu povezovanju v obdobju, ko se tako EU kot Združeno kraljestvo ob ruski grožnji in bojazni, da bodo ZDA pod Donaldom Trumpom odrekle zaščito Evropi, hitita oboroževati. Z dogovorom naj bi britanska podjetja dobila možnost dostopa do 150 milijard evrov vrednega finančnega mehanizma za skupno naročanje vojaške opreme, ki ga vzpostavlja EU.

Na več preprek so doslej naletela prizadevanja za okrepitev mobilnosti mladih med eno in drugo stranjo Rokavskega preliva. London je bil sprva zelo zadržan do evropskega predloga sheme, ki bi starim od 18 do 30 let omogočila študij in delo v Združenem kraljestvu oz. državah članicah EU.

V zadnjem času se je britanska stran začela mehčati, pri čemer vztraja, da bi moral kakršenkoli dogovor vsebovati omejitve – tako časovne kot glede števila sodelujočih, medtem ko si EU prizadeva za cenejše šolnine za študente iz EU.

Čeprav bi šlo za začasne migracije, je končni dogovor sicer še vedno pod vprašajem, zlasti v luči nedavnih napovedi Starmerja o omejitvi priseljevanja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Medtem ko EU od Londona pričakuje popuščanje na področju mobilnosti mladih, si Združeno kraljestvo po drugi strani prizadeva za omilitev ovir v trgovanju, zlasti pri nadzoru nad kmetijsko-prehrambenimi izdelki, ki povzroča zamude na mejah. Na mizi je dogovor, ki bi odpravil nekatere preglede, a se glede njega še krešejo mnenja.

Težka pogajanja tako glede te kot drugih tem naj bi ob zahtevah, pričakovanjih in popuščanjih po poročanju medijev trajala do tik pred zdajci. Še eno od odprtih področij je ribištvo – dogovor, ki je evropskim ribičem ob nekoliko manjših kvotah omogočil dostop do britanskih voda, se izteče junija naslednje leto in strani naj bi na vrhu dorekli prihodnjo ureditev.

Strani bosta glede na napovedi med drugim govorili še o splošni okrepitvi trgovinskih odnosov, potem ko se je po brexitu zmanjšala blagovna menjava, in sodelovanju na področju energetike, vključno s sodelovanjem pri zasledovanju cilja ničelnih izpustov.

Gostitelj Starmer bo na vrhu gostil najvišje predstavnike Evropske unije – predsednika Evropskega sveta Antonia Costo, predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas in evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča.