V ospredju letošnjega svetovnega dneva boja proti aidsu pravica do zdravja za vse

Svetovni dan boja proti aidsu, ki je vsako leto 1. decembra, bo v Sloveniji letos potekal pod geslom Moje zdravje, moja izbira, moja pravica, s čimer želijo poudariti pravico do zdravja za vse, pomen zagotavljanja človekovih pravic in enakopravnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, brez stigmatizacije in diskriminacije.

Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na današnjem nacionalnem posvetu pojasnila, da so po podatkih NIJZ letos do 20. novembra zabeležili 36 novih diagnoz okužbe s HIV. V letošnjem letu je bilo prijavljenih tudi 12 primerov okužbe s HIV pri osebah, ki so se letos začele zdraviti ali so zdravljenje nadaljevale v Sloveniji, diagnozo pa so prejele že prej v tujini. Letos so umrle tri osebe z okužbo s HIV, od tega ena zaradi aidsa. Število okužb z virusom HIV v Sloveniji tako ostaja relativno nizko.

Pogostost virusa HIV je nesorazmerno visoka med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, a absolutne številke so vseeno relativno nizke. To je posledica uspešne kombinirane preventive, kot so testiranje, takojšnje zdravljenje in predizpostavitvena profilaksa (PrEP) ter poizpostavitvena profilaksa (PEP), je zatrdila Klavs.

Do 20. novembra letos so v Sloveniji zabeležili 19 novih okužb med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, 12 med heteroseksualnimi osebami in pet primerov, kjer niso uspeli opredeliti najverjetnejšega načina okužbe. Med uporabniki drog, nosečnicami in otroki ni bilo novih diagnoz. Najpogostejši način prenosa so še vedno nezaščiteni spolni odnosi, je dejala.

“Ocenjujemo, da v Sloveniji živi nekaj manj kot 950 oseb z virusom HIV, od tega jih približno ena desetina ne ve, da imajo HIV. Velika večina tistih z znano okužbo, več kot 90 odstotkov, prejema učinkovito protiretrovirusno terapijo in ne morejo okužiti drugih. Lahko smo zadovoljni, ker nam relativno dobro uspeva preprečevati in obvladovati okužbo s HIV,” je dejala Klavs.

Opozorila pa je, da je v Sloveniji približno polovica diagnoz poznih. Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi je bilo letos takšnih diagnoz devet, med ostalo populacijo pa sedem. Pri tem je Klavs dodala, da je pozna diagnoza zamujena priložnost za zgodnje uspešnejše zdravljenje in preprečevanje nadaljnjega prenosa.

Testiranje za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, že 15 let nudijo tudi v društvu Legebitra, kjer so letos do konca oktobra opravili 1751 testov. Od leta 2009, ko se je testiralo 50 oseb, pa do oktobra letos, se je prek društva skupno testiralo 14.748 oseb. Tako se v Legebitri že vrsto let testira več oseb kot v programih anonimnega testiranja na večjih slovenskih klinikah, je pojasnil predstavnik Legebitre Sebastjan Sitar.

Letos so s pomočjo projekta Expand, ki ga izvajajo skupaj z Društvom za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, Slovensko Filantropijo ter Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, testiranje še razširili na dodatne ranljive skupine, in sicer spolne delavke, migrante in uporabnike drog. Od januarja do konca oktobra so v okviru projekta na HIV, virusne hepatitise in spolno prenosljive okužbe testirali 392 oseb iz teh ciljnih skupin in prepoznali 56 različnih okužb.

Infektolog Janez Tomažič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je izpostavil pomen strategije opolnomočenja oseb s HIV, ki izboljša rezultate celovite oskrbe. Pri tem je izpostavil pomen vrstniških mrež, ki zmanjšajo občutek osamljenosti za osebe s HIV. Pomembno je tudi preprečevanje, presejevanje in zgodnje zdravljenje, je dodal.

Kot je pojasnil, sta v družbi še vedno prisotna stigma in diskriminacija, ki ju je treba odpraviti. Izpostavil je tudi strategijo Nezaznavnost je enako neprenosljivost. Namen strategije je ključne skupine in splošno javnost informirati o dejstvu, da osebe, ki se učinkovito zdravijo in imajo v krvi nezaznaven virus HIV, tega ne prenašajo na druge.