ARTICLE AD
Kranjska Gora v teh dneh gosti delavnico mednarodnega projekta TranStat, ki se ukvarja s trajnostno preobrazbo smučarskih središč v Alpah. V projekt sta od slovenskih centrov vključena Rogla in Kranjska Gora, kjer se v luči podnebnih sprememb osredotočajo na diverzifikacijo zimskih aktivnosti, nove produkte in krepitev celoletnega turizma.
Vse bolj mile zime od zimskih središč zahtevajo prestrukturiranje in prilagoditve. “V prihodnje bo morala poletna sezona tudi v teh središčih odigrati vse bolj pomembno vlogo, da bodo sploh preživela. Za to so potrebni novi, atraktivni, inovativni programi in produkti,” je pojasnila direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Ragor) Eva Štravs Podlogar.
Ragor se je problematike lotil z dvema mednarodnima projektoma, in sicer BeyondSnow, kjer so za pilotno slovensko območje izbrali Bohinj, ter TranStat, v katerega sta kot slovenski destinaciji vključeni Kranjska Gora in Rogla. V obeh projektih sodelujejo številni partnerji iz držav alpskega loka, ki se soočajo s podobnimi izzivi in problemi.
“Rešujemo jih različno. Ponekod ugotavljajo, da smučarski centri niso več njihova perspektiva in jih dejansko ukinjajo, drugi iščemo načine, kako ob zelo veliki negotovosti glede naravne snežne odeje preživeti oziroma se uspešno razvijati,” je pojasnila Štravs Podlogar. V Sloveniji stavijo zlasti na izboljšane tehnologije umetnega zasneževanja in prestrukturiranje zimskih centrov v celoletne.
Med uspešnejše na tem področju spada Rogla. “Že pred leti smo ugotovili, da je vse manj dni, primernih za zasneževanje, zato se je Unitur odločil znatna sredstva vložiti v zasneževanje, da se lahko v čim krajšem času čim več zasneži. Že kar nekaj let se trudi tudi za celoletni turizem z razvojem pohodništva, kolesarstva in drugih produktov,” je pojasnil direktor Lokalne turistične organizacije Rogla-Zreče Domen Vogelsang.
Župan Občine Zreče Boris Podvršnik je izpostavil, da je treba v turizmu ves čas širiti dejavnosti in ponudbo ter razvijati novosti. “V turizmu ne smeš nikoli zaspati,” je dejal. Ob tem je izpostavil pomen sodelovanja, povezovanja in izmenjave izkušenj, ki jo nudijo mednarodni projekti, kakršen je TranStat.
Tudi v Kranjski Gori v luči zadnjih zimskih sezon, ki so bile s snegom zelo skromne, iščejo nove rešitve. Direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič je povedal, da tudi njihova smučišča sledijo novim, izboljšanim tehnologijam za izdelavo umetnega snega. “Verjamemo, da ima zima v Zgornjesavski dolini svoje mesto še kar precej let,” je dejal.
Ob tem želijo Kranjsko Goro pozicionirati kot prenočitveno bazo, od koder bi lahko gostje obiskovali tudi druga bližnja slovenska in tuja smučišča. Poleg tega je treba povečati število drugih zimskih aktivnosti, denimo povečati zmogljivost drsališč in ponuditi več smučarsko tekaških prog ter tudi programov, vezanih na velnes in kulinariko. Tudi v poletni sezoni, ki je v Kranjski Gori že boljša od zimske, so še možnosti razvoja novih aktivnosti, je navedel Vrančič.
Transformacijo slovenskih gorskih centrov v trajnostna središča za 365 dni na leto je v minulih letih močno spodbudila tudi država. Na podlagi izvedenih investicij že beležijo skokovit porast poletnega turizma, je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Prepričan je, da ima Slovenija kot velesila na področju turizma in aktivnosti v naravi na tem področju številne priložnosti.
Na vprašanje, ali ministrstvo pripravlja še kakšen razpis za transformacijo gorskih središč, je odgovoril, da so bile investicije v minulih letih financirane iz programa React EU, ki je bil končan konec lanskega leta. “Žal v tej perspektivi ne vidimo nobenega tako močnega vira za ta namen,” je dejal. Je pa napovedal, da želi ministrstvo krepiti vlaganja predvsem v javno turistično infrastrukturo tudi v gorskem svetu.
Projekt TranStat ne išče rešitev za trajnostno preobrazbo zimskih središč zgolj na ravni turizma, temveč išče širše okoljske, ekonomske, družbene in politične rešitve. V okviru triletnega projekta, ki se zaključuje letošnjo jesen, bodo pripravili priporočila, ki bodo temeljila na gospodarski diverzifikaciji in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev, je pojasnila vodja projekta na Ragorju Nina Kobal.