V Kočevskem rogu danes vsakoletna spominska slovesnost za žrtve povojnih pobojev

V Kočevskem rogu bo dopoldne potekala spominska slovesnost z mašo za žrtve povojnih pobojev. Vodil jo bo predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje. V kulturnem programu bo zbrane nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze, ki tudi organizira slovesnost, Matija Ogrin.

Slovesnost je v preteklih letih potekala pri breznu pod Krenom, letos pa jo bodo prvič pripravili pri jami pod Macesnovo gorico nedaleč stran, kjer so bile ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe pobite predvsem slovenske žrtve.

Iz Jame pod Macesnovo gorico so arheologi leta 2022 izkopali posmrtne ostanke 3450 moških. Po ugotovitvah vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je šlo večinoma za slovenske domobrance, ki so jih partizanske sile brez sodbe pobile v času od 2. do 10. junija 1945, nato pa vhod v jamo minirale.

Žrtvam omenjenih pobojev se je pretekli teden poklonila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je izrazila željo, da bi politika naredila večji korak naprej k spravi, kot tudi, da bi se našlo mesto za centralno kostnico, v kateri bi lahko dostojno pokopali vse žrtve povojnih pobojev.

Ostanke žrtev iz Jame pod Macesnovo Gorico je sicer država iz prostorov kočevske komunale, kjer so bili shranjeni, spomladi preselila v državno kostnico v Škofji Loki, ki pa je po mnenju dela politike in civilne družbe neprimerna zanje. Želijo si, da bi bili pokopani v skupni grobnici v Ljubljani, čemur pa nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković.

Kot ugotavljajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu v več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, med 15.000 in 20.000, v breznu pod Krenom. Šlo naj bi za žrtve različnih narodnosti nekdanje skupne države. V breznu pod Macesnovo gorico naj bi bili pobiti predvsem Slovenci.