V knjigi spomin na čase, ko še ni bilo vodovoda

V Štandrežu so vodovod dobili leta 1957. Pred tem so vodo zajemali iz treh vaških vodnjakov, živina se je napajala tudi ob treh kalih, ki jih že zdavnaj ni več, skoraj vsaka hiša je nekoč imela tudi svojo štirno.

Kako je bilo nekoč težko zadostiti potrebo po vodi, medtem ko nam danes tako bistra priteče iz pip, je bilo slišati v sredo v domu Andreja Budala v Štandrežu, kjer so predstavili dvojezično knjigo Dolga pot do vode na Goriškem. Napisala jo je prof. Neva Budal, sicer domačinka, ki je uvodoma z navzočimi delila svoje spomine na čase, ko v Štandrežu še ni bilo vodovoda. Svojo pripoved je pričela pri stopnišču, ki so ga pred kratkim poimenovali po Vilmi Braini - Brajnik. »Ko sem imela sedem let in sem po vodo hodila z mamo, je tam stal pitnik s pipo. Spominjam se, kako smo se po pouku pri stopnišču špricali z vodo in se zabavali. Ko je nekaj let kasneje voda pritekla v vsa gospodinjstva, je stopnišče ostalo ob robu dogajanja, zanemarjeno in osamljeno,« je povedala Neva Budal in opozorila, da je zatem šlo mimo kar nekaj desetletij, preden so se zavzeli, da bi stopnišče poimenovali in ovrednotili. Med septembrskim poimenovanjem so pripravili zgibanko, v kateri so opozorili na pomen stopnišča oz. tamkajšnjega vaškega vodnjaka. Avtorica je povedala, da so v Štandrežu nekoč imeli tri vaške vodnjake, enega so imeli tudi na Jeremitišču, vendar so jih po izgradnji vodovoda zasuli oz. prekrili.

Štandreški vodovod so začeli graditi leta 1955, šlo je v bistvu za podaljšek goriškega vodovoda. Takrat je bila potreba po vodi v Štandrežu velika, saj so bili v prvi polovici prejšnjega stoletja vsi prebivalci - z izjemo župnika - kmetje. Zemljo so obdelovali s pomočjo živine, ki je bila največji porabnik vode, saj govedo spijo od 80 do 100 litrov vode na dan. Poleg treh vaških vodnjakov so kmetje imeli na voljo tudi tri kale, in sicer na Rojcah, na Malih Rojah in na začetku današnje Ulice Natisone. Vsi trije kali so označeni na starih katastrskih mapah. V povojnem obdobju so se štandreški kmetje zavzemali tudi za ureditev namakalnega sistema, vendar njihova želja ni bila nikoli uresničena.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.