V javnem sektorju praviloma več dopusta kot v zasebnem

[STA] – Obdobje dopustov je v polnem teku. Letni dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavcev, a v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice, med drugim na način, da je ni mogoče izkoristiti v celoti. Zaposleni v javnem sektorju imajo sicer praviloma več dopusta od kolegov v gospodarstvu. V UKC Ljubljana najdaljši odmerjen dopust znaša 67 dni.

Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu – delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, je upravičen do 20 dni, delavec, ki dela šest dni v tednu, pa do 24 dni dopusta. Tisti, ki ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmeren del.

Nekateri delavci – starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego – imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Letni dopust je praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo, zato mora en del trajati najmanj dva tedna, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Zaposleni v tem času ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja in ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.

Med časom, ko je na letnem dopustu, mu pripada nadomestilo plače, ta odsotnost pa se tudi všteva v njegovo delovno obveznost. Poleg tega mu je delodajalec dolžan izplačati regres v višini minimalne plače, znesek pa je do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače neobdavčen.

Kršitve različne, mnogo jih je vezanih na regres

A v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, “skriva” tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

“S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta,” je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi “sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies”. Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten “izjemno močan vzorec delodajalcev”, ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, “enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta”.

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

“Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa,” so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu

Sicer pa je javni sektor z letnim dopustom bolj radodaren kot zasebni. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2022, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 26.

Med dejavnostmi imajo v povprečju največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu ter dejavnostih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti (32 dni), ob tem pa še v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (31 dni). Po poklicih so v ospredju vojaški poklici (32 dni).

Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da maksimalno število dni odmerjenega dopusta letos znaša 67 dni, povprečno pa 38 dni, na UKC Maribor pa 58 oz. 32 dni. Iz Slovenske vojske odgovorov niso posredovali, med ministrstvi, ki so se odzvala na povpraševanje STA, pa letos po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo resorji za visoko šolstvo, znanost in inovacije (48 dni) ter obrambo in okolje (47 dni), po povprečnem številu pa resorji za vzgojo in izobraževanje (33,3 dneva) ter za gospodarstvo, turizem in šport ter obrambo (33 dni).

Število dni dopusta na ministrstvih (2025)

Ministrstvo	Maksimalno št. dni	Povprečno št. dni
za vzgojo in izobraževanje	44	33,3
za gospodarstvo, turizem in šport	43	33,0
za obrambo	47	33,0
za javno upravo	43	32,9
za naravne vire in prostor	42	32,9
za kohezijo in regionalni razvoj	44	32,6
za kulturo	44	32,6
za visoko šolstvo, znanost in inovacije	48	32,5
za okolje, podnebje in energijo	47	32,0
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	44	31,9
za solidarno prihodnost	42	31,9
za pravosodje	44	31,4
za digitalno preobrazbo	45	31,0
za finance*	45	31,0
za zdravje	45	30,0

*Minimalno število dni dopusta za zaposlene na ministrstvih je 20 dni, izjema je ministrstvo za finance (21 dni).

---

Število dni dopusta v izbranih podjetjih (2025)

Podjetje	Minimalno št. dni	Maksimalno št. dni	Povprečno št. dni
Eles	24	44	33,7
Telekom Slovenije	20	35*	30,0
Zavarovalnica Triglav	20	35	30,0
Intereuropa	20	39	29,0
Tuš	20	39	29,0
Spar Slovenija	20	37	29,0
Gen energija	22	39	28,6
Pošta Slovenije	20	42	28,0
Dars	20	39	28,0
BSH Hišni aparati	20	37	28,0
Lek	21	ni podatka	28,0
Sava Re	21	35	27,5
OTP banka	21	41	27,0
NLB	21	39	27,0
Hofer Slovenija	20	ni podatka**	26,7
Emil Frey	20	32	26,0
Tab	20	37	26,0
Lidl Slovenija	ni podatka	ni podatka**	24,0

*Podatek o maksimalnem številu dni dopusta vključuje dodaten dopust za delovno dobo.
**Podatki niso bili razkriti.

*gre za zgornjo omejitev, ki pa ne velja za zaposlene invalide, ki imajo najmanj 60-odstotno telesno okvaro, ter za zaposlene, ki negujejo telesno ali duševno prizadetega otroka

** nudijo možnost daljšega oddiha od dela oz. t .i. sabbatical

Foto: Pixabay