V DZ se predvidenemu financiranju pomoči kmetom zaradi kriz obeta podpora

DZ danes obravnava vladni predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, na podlagi katere se bodo sredstva iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč namenila tudi za pomoč zaradi kriz. DZ bo o tem glasoval danes, predlogu se obeta podpora.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je povedal, da so ga pripravili zato, ker je kmetijstvo podvrženo številnim pretresom, od geopolitičnih stanj do podnebnih sprememb, naravnih nesreč in bolezni, zaradi česar se sooča s številnimi nihanji. “Predlog zakona bo omogočil, da bomo namenska sredstva iz 45. člena zakona o kmetijstvu lahko uporabili še bolj prožno in še hitreje,” je dodal. Ta sredstva bodo po njegovih besedah letos dodali sredstvom Evropske komisije v mehanizmu za pomoč kmetom za blažitev draginje umetnih gnojil in goriv. “Komisija je v okviru svojega hitrega odzivnega mehanizma namenila 2,7 milijona evrov in omogočila, da vsaka država doda še do največ 200 odstotkov. V vladi smo se odločili, da dodamo največ, kar je možno, to je 5,4 milijona evrov,” je navedel. V koaliciji predlog podpirajo in ocenjujejo, da bo pripomogel k stabilnosti sektorja. V opoziciji so se strinjali, da je treba kmetom ob naravnim nesrečam pomagati. Vendar menijo, da se zato ne bi smelo posegati in prazniti namenskega sklada za razvoj kmetijskih zemljišč, ampak bi se morala pomoč zagotoviti iz državnega proračuna. “Država se lahko hitreje odzove, ko se kmetijstvo znajde v kriznih razmerah,” je dejal Jožef Lenart iz SDS. Država bo lahko sredstva, ki se že zbirajo iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, uporabila tudi za pomoč kmetijstvu ob resnih motnjah v poslovanju. “Denar se ne jemlje obstoječim namenom, ampak se širi možnost njegove uporabe tudi za krizne ukrepe,” je poudaril. Za pomoč zaradi resne motnje v poslovanju je predvideno povečanje odhodkov iz namenskih sredstev, zbranih iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v višini 5,4 milijona evrov v letu 2026 ter do 1,5 milijona evrov letno v letih 2027, 2028 in 2029, je povzel. “Dejanski obseg izplačil bo odvisen od nastanka pogojnih okoliščin in od konkretnih ukrepov pomoči,” je dodal. Janez Beja iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus je dejal, da mora biti cilj jasen, to je pomagati kmetom ohraniti domačo kmetijsko proizvodnjo in zagotoviti, da bodo tudi prihodnje generacije živele in delale na podeželju. “Pomoč kmetom ne sme biti razumljena kot zgolj pomoč eni gospodarski panogi. Gre za vlaganje v prehransko varnost države, v ohranjanje podeželja in prihodnost domače pridelave hrane,” “Zavzemamo se za to, da kmetije, ki jih prizadenejo resne krize, pravočasno prejmejo pomoč in da lahko nadaljujejo delo,” je povedala Mojca Žnidarič iz skupine Demokrati. Po njenem pričakujemo, da bodo zagotovljena tudi sredstva za namakanje, obnovo zaraščenih površin in izboljšanje zemljišč. Za pomoč ob prihodnjih krizah potrebujemo tudi stabilne vire financiranja, je poudarila. Predlog bo podprla tudi Resnica. “Ker kmetijskim gospodarstvom omogoča hitrejšo pomoč takrat, ko jih prizadene resna motnja v poslovanju,” je pojasnila Katja Kokot. Ministrstvo ocenjuje, da bi šla v prihodnjih letih za pomoč približno tretjina letno zbranih sredstev, preostanek pa bi ostal za druge ukrepe. “Ob tem je treba pravočasno objavljati razpise in odpraviti ovire za hitrejšo izvedbo namakalnih projektov,” je dodala. “Predlog je prelomni dokaz, da kmetijstvo v tej vladi nima vidnejšega statusa. Dobrih pet milijonov evrov se bo odzvalo kar razvoju odpornosti kmetijstva. Odveč se vam zdi, da bi ta sredstva poiskali v državnem proračunu,” pa je bil kritičen Dejan Süč iz Svobode. Po njegovem je nespoštljivo do kmeta, da je vlada medtem pri oblikovanju proračuna izpraznila demografski rezervni sklad v višini 176 milijonov evrov. Takšna pomoč je po njegovem mnenju le “kapljica v morju”. Ob tem je spomnil, da so v njihovi poslanski skupini pripravili interventni zakon za blaženje posledic suše kmetom in kmeticam, ki je predvideval 35 milijonov evrov pomoči. Po besedah Luke Gorška iz SD je učinkovita pomoč kmetijskim gospodarstvom ob naravnih nesrečah, sušah, boleznih in hudih tržnih motnjah nujna. “Država mora ob takšnih krizah ukrepati pravočasno in zagotoviti pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Temu cilju ne nasprotujemo. Nasprotujemo pa predlaganemu načinu financiranja,” je dejal. Predlog širi namene, za katere se lahko porabijo sredstva od odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. “Ta sredstva morajo ostati namenjena predvsem dolgoročnemu razvoju zemljišč, ki jih imamo,” je opozoril. Podobno je povedal Vladimir Šega iz Levice: “Ne nasprotujemo pomoči kmetom, nasprotujemo temu, da se za sprotno reševanje kriz porablja denar, ki bi moral zagotoviti dolgoročno odpornost kmetijstva.” Vlada govori o približno tretjini zbranih sredstev, vendar ta omejitev v zakonu ni zapisana. “Posebej zaskrbljujoča je odločitev vlade, da se bo iz istih odškodnin v prihodnje financiralo tudi naložbe v namakanje, komasacije, agromelioracije, za katera so bila doslej na voljo tudi evropska sredstva. Tako bomo iz istega omejenega vira financirali krizno pomoč in naložbe, ki bi morali preprečevati prihodnje krize. To je zelo kratkovidna politika,” je dejal.