V CERN-u, kjer zmorejo proizvajati antimaterijo,
so pokazali še, kako jo lahko prevažajo po svetu. Kolaboracija BASE (Baryon Antibaryon Symmetry Experiment) je na tovornjak naložila pest protonov in jih v Penningovi pasti peljala naokoli.
O dosežku poročajo v reviji Nature.
Ključna težava se skriva v glasnosti naprav v CERN-u. Antimaterijo znajo tam sorazmerno učinkovito izdelovati, a je ne morejo natančno proučevati zaradi magnetnih polj, ki jih proizvajajo pospeševalniki delcev v okolici. Razlike med materijo in antimaterijo, če obstajajo, so izjemno majhne, zato jih v CERN-u ne morejo izmeriti. Transport na drugo lokacijo pa predstavlja izziv, ker antimaterija v stiku z običajno snovjo burno reagira, z anihilacijo popolnoma izgine. Električno nabite delce lahko ulovijo v Penningovi pasti, kjer z električnimi in magnetnimi polji poskrbijo, da ne pride v stik z
ničimer.
V eksperimentu so na tak način vozili protone, ki so sicer običajna materija, ne antimaterija, a šlo je za koncept. Naslednji korak bo preizkus še z antiprotoni. Protoni so bili od vsega sveta izolirani štiri ure, pri čemer je bila past tudi brez električnega napajanja. To pa že omogoča tudi prevoz po zahodnih avtocestah, polnih stoječe pločevine. V projektu sodeluje tudi univerza Heinricha Heina iz Düsseldorfa, kamor bodo antimaterijo naposled odpeljali na preiskave. Preverjali bodo, ali antimaterija spoštuje simetrijo
CPT.
[st.slika 75509]