V času fašizma je otroke na skrivaj učil slovenščino

V Štanjelu so v soboto, 1. februarja, praznovali 150-letnico rojstva Josipa Abrama, župnika, pesnika, prevajalca, planinca in velikega domoljuba, ki je svojo sled pustil v mnogih krajih na Primorskem. Kot župnik je služboval v številnih župnijah, med katerimi je bila tudi Pevma, kjer je bil dušni pastir od leta 1929 do leta 1938, ko je zaradi možganske kapi umrl med obiskom pri prijatelju v Ljubljani. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Po njem so leta 1984 poimenovali osnovno šolo v Pevmi.

V grajski dvorani v Štanjelu so med včerajšnjo svečanostjo s pesmijo zapeli otroci domače podružnične šole in učenci osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme. Polno dvorano je uvodoma nagovoril župan občine Komen, Erik Modic, nakar je lik Josipa Abrama osvetlil pisatelj in kulturnik Iztok Illich. Med drugim je obrazložil, da je Abram deloval v času najhujšega fašističnega zatiranja in je na skrivaj učil otroke slovenščine. Njemu gre tudi zasluga, da je leta 1934 v Pevmo povabil znanega slovenskega slikarja Toneta Kralja, ki je s pomenljivimi poslikavami opremil tamkajšnjo cerkev. Ker je bil Abram vešč ukrajinščine in je iz tega jezika v slovenščino veliko prevajal, zlasti še pesmi Tarasa Ševčenka, v Štanjelu ni smela manjkati povezava z ukrajinskim narodom. Najprej je prisotne pozdravil in se prirediteljem proslave zahvalil predsednik društva Ljubljana-Kijev, Andrija Hevka, nato je pred publiko stopil še mešani zbor Derevo voli, ki ga sestavljajo ukrajinski pribežniki v Sloveniji. Na koncu so prebrali še nekaj Ševčevkovih pesmi v izvirniku in v Abramovem prevodu v slovenščino.

Sledile so še točke kamišivaja s pripovedjo Abramove zgodbe o Kozorogu, pa glasbeni utrinki s harmoniko in kitaro. Poleg petja, ki ga je vodil učitelj Martin Srebrnič, so se otroci iz pevmske šole spomnili na Josipa Abrama s teksti, ki so na res prisrčen način orisali prisotnost tega izjemnega človeka v Pevmi.

Zapeli pred rojstno hišo

Po proslavi v štanjelski grajski dvorani se je slavnost nadaljevala še na prostem, pred rojstno hišo Josipa Abrama, v kateri je luč sveta zagledal 2. februarja 1875. Pred leti je hiša propadala, nakar jo je prevzela družina Markočič, ki je stavbo popravila in se v njej nastanila. V pritličju so prizadevni lastniki uredili prostore za likovne razstave in tudi manjši gostinski lokal za obiskovalce Štanjela. V sodelovanju z ljubljanskim društvom Ljubljana-Kijev so na pročelje hiše pred petnajstimi leti postavili dva bronasta doprsna kipa: Josipu Abramu in pesniku Tarasu Ševčenku.

Pod kipa so prireditelji proslave položili šopek cvetja, nakar so otroci iz Pevme zapeli pevmsko himno, ukrajinske pevke in pevci pa so dogodek počastili s še eno od ukrajinskih narodnih pesmi.