V Boliviji popustili kremplji socializma

Bolivija bo v drugem krogu predsedniških volitev prvič po dveh desetletjih izvolila predsednika države, ki ne prihaja z levega političnega pola. Tako kažejo preliminarni rezultati. Izvolitev predsednika, ki ne prihaja iz socialističnega političnega gnezda, bo verjetno prinesla velike razlike v notranji in zunanji politiki države. 

V drugi krog predsedniških volitev se podajata senator Rodrigo Paz Pererira in nekdanji predsednik Jorge Quiroga. Ker noben od njiju ni prejel zadostnega števila glasov za zmago v prvem krogu, se bosta ponovno spopadla oktobra.

Vodstvo Paz Pereire je bilo presenečenje, saj so javnomnenjske raziskave kazale, da je bil favorit Samuel Doria Medina. Paz Pereira se je med kampanjo zavzemal za regionalizacijo in boj proti korupciji. Imel je tudi zanimiv slogan “kapitalizem za vse, ne samo za peščico”. Poleg tega je predlagal program dostopnih kreditov, davčne olajšave za spodbujanje formalnega gospodarstva in odpravo uvoznih ovir za izdelke, ki jih Bolivija sama ne proizvaja. Po drugi strani je bil Quiroa krajši čas že predsednik, med leti 2001 in 2002, in sicer po tem, ko je bil podpredsednik v administraciji Huga Banzerja. 

Kot že rečeno, bo nov politični veter prinesel tudi korenite spremembe v družbi. Do spremembe prihaja v času najhujše gospodarske krize v zadnjih letih, ko prihaja do pomanjkanja goriva, deviznih rezerv, nekaterih živil, visoke inflacije in državne zadolženosti. Javnomnenjske raziskave so bile jasne, volivci so se za neuspehe namenili kaznovati vladajočo stranko “Gibanje za socializem” oziroma MAS. Trenutni predsednik Luis Arce je bil med volivci tako zelo nepriljubljen, da se sploh ni potegoval za nov mandat, poroča BBC.

Kandidati MAS-a so zaradi svojih neuspehov tako neuspešni, da so se pogosto soočali s fizičnim nasiljem. Kandidata Eduarda del Castilla so na šoli, kjer je oddal svoj glas, izžvižgali, rekoč, naj čaka v vrsti, kot sami čakajo v vrsti za gorivo. Andronico Rodriguez jo je odnesel še huje, saj so ga volivci napadli s kamenjem. Na volišču, kjer je sam glasoval, je odjeknila eksplozivna naprava. Šlo naj bi za izoliran incident. Rodríguez je bil prej član MAS-a, a se je od stranke odcepil. Prav tako je veljal, za Moralesovega varovanca, a se je nato tudi od njega distanciral.

Nekdanji socialistični predsednik Bolivije Evo Morales (Foto: epa)

BBC poroča, da levica ni nepriljubljena zgolj zaradi slabih gospodarskih razmer, temveč tudi zaradi notranje nepriljubljenosti. Tokrat prvič na glasovnici ni bilo Eva Moralesa, ki je državo vodil med 2006 in 2019. Nekdanjemu predsedniku je bilo prepovedano znova kandidirati, saj bolivijska ustava omogoča zgolj dva zaporedna predsedniška mandata. Morales je sicer v preteklosti uporabil več pravnih manevrov, da bi si podaljšal čas na oblasti. Zadnje volitve so bile sporne, kar je sprožilo proteste, nakar je Morales pod težo obtožb volilnih goljufij in pritiska vojske odstopil. Oblast je nato prevzel njegov nekdanji finančni minister Luis Arce, to pa je tudi ustvarilo razkol med njim in Moralesom.

Morales danes živi v Boliviji, a se sooča s sodnimi obtožbami spolnega razmerja in posilstva 15-letnice. Sam pravi, da gre za politično motivirane obtožbe. Na zadnjih volitvah je svoje privržence pozival, naj razveljavijo svoj glas.

Kaj prinaša nov politični veter v Boliviji?
Po mnenju pozornejših opazovalcev bolivijske notranje politike bosta oba kandidata omogočila večje tuje naložbe v domačem gospodarstvu, predvsem na področju izkoriščanja litija, ki je ena ključnih sestavin industrije prihodnosti. Litij se namreč uporablja v prenosnikih, sončnih celicah in baterijah za električne avtomobile. Na zunanjepolitičnem področju je pričakovati zasuk stran od Kitajske, Rusije, Irana, s katerimi je Bolivija zadnji dve desetletji poglabljala vezi. 

Ž. K.