V Boletini na Ponikvi so velikonočnice v polnem razcvetu

Velikonočnice, foto: Robert Gajšek

Velikonočnica (Pulsatilla grandis) je stepska rastlina, ki ji rečejo tudi veliki kosmatinec in je v Sloveniji ogrožena ter zaščitena rastlinska vrsta.

Ime je dobila po krščanskem prazniku Veliki noči, saj cveti nekaj tednov pred praznikom, nekje od sredine februarja do sredine aprila, odvisno od vremenskih razmer. Rasti začne že pod snegom, ko pa sneg skopni, se kmalu odpre vijolični cvet. Obdan je z nežnimi svilnatimi dlačicami, od tod tudi drugo ime rastline veliki kosmatinec. Zvončasti cvet se ponoči zapre. Po cvetenju požene do 40 cm visoko kosmato steblo na koncu katerega se razvije seme.

Velikonočnica ima svetlo vijoličast cvet, z več kot petimi cvetnimi listi, veliko prašniki in pestiči. Steblo je visoko od 5 do 30 cm. Vsa rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom.

Do rastišča velikonočnic peš

Svoje vozilo parkirajte na parkirišču pri Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva (Ponikva 29a). Od parkirišča do rastišča velikonočnic je le kilometer dolga in označena pot.

Rastišče na Ponikvi je veliko dobra dva hektarja in je največje znano pri nas. Zanj že vrsto let skrbi Turistično olepševalno društvo Ponikva. Okoli rastišča vsako leto postavijo ograjo, da obiskovalci cvetlic ne bi pohodili ali trgali in celo izkopavali, kar se je v preteklosti že dogajalo. Vsako leto naštejejo tudi do 1700 cvetov. Ob rastišču so postavili informativne table in kiosk z gradivom ter spominki. Na Boču se pojavlja na treh rastiščih a število cvetov kljub zaščiti upada. Prav tako jih varujejo z ograjo in prostovoljci, ki pazijo na rastišče dobre tri tedne v času cvetenja.

Naravna rastišča velikonočnice so v srednji in vzhodni Evropi, še posebno na Madžarskem in v Ukrajini. Uspeva na kamnitih in suhih traviščih in v svetlih gozdovih.

The post V Boletini na Ponikvi so velikonočnice v polnem razcvetu appeared first on Eko Dežela.