V Arhivu RS razstavo posvetili 120-letnici slovenskega filma

V pritličju Arhiva RS na Poljanski cesti 40 so opoldne odprli razstavo Od filma do arhiva, ki so jo pripravili ob 120-letnici slovenskega filma in 80-letnici delovanja arhiva kot samostojne ustanove. Na razstavi so s projekcijami, panoji in eksponati predstavljena prva štiri desetletja filmske ustvarjalnosti na Slovenskem.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je v otvoritvenem nagovoru izpostavil, da v času, ko so gibljive podobe sestavni del vsakdanjega življenja, radi pozabimo, kakšna revolucija je bil nastanek filma pred 120 leti in kakšen pomemben prispevek je bil to k zgodovini človeštva in k naši kulturi. Film je po njegovih besedah nastal kot ena najbolj demokratičnih umetnosti in to še vedno je, obenem je film sredstvo medčloveškega povezovanja.

Vodja Slovenskega filmskega arhiva in soavtorica razstave Tatjana Rezec Stibilj je izpostavila, da je bilo v prvih štirih desetletjih slovenskega filmskega ustvarjanja opravljeno pionirsko delo in postavljeni temelji za slovensko filmsko dejavnost po drugi svetovni vojni. Po njenih besedah je predstavljen dragocen del iz zbirke filmov, ki pa ni le ključni vir za raziskovanje zgodovine slovenskega filma, temveč tudi izjemen vir za širše razumevanje zgodovine nasploh.

Osrednji del razstave predstavljajo projekcije 12 izbranih filmov, preko katerih je mogoče spremljati razvoj slovenske kinematografije v obravnavanem obdobju, in sicer od nemega do zvočnega filma, od črno-bele do barvne filmske fotografije, od kratkometražnih reportažnih zapisov do dolgometražnega igranega filma.

Filmi in njihovi ustvarjalci so predstavljeni na desetih panojih, obogatenih s fotografskimi in časopisnimi viri, ki po besedah Tatjane Rezec Stibilj pričajo o naklonjenosti tedanjega časopisja do nove umetnosti. Razstavo dopolnjujejo arhivski predmeti, arhivski dokumenti in muzejski predmeti. Med njimi je izpostavila filmski kameri – kamero, ki jo je Stanko Tominšek uporabil za snemanje drugega dolgometražnega filma Triglavske strmine leta 1932, in kamero, s katero je Božidar Jakac posnel večino svojega predvojnega in tudi ameriškega filmskega opusa.

Kot je še povedala, uvod v razstavo zaznamujejo zapisi Karola Grossmanna izpred 120 let: odhod od maše v Ljutomeru, sejem v Ljutomeru in na domačem vrtu, razstava pa se zaključi s filmom Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, posnetim leta 1945 ob osvoboditvi Ljubljane.

Razstava bo na ogled do 30. septembra, v okviru razstave pa bo v sredo, 4. junija, ob 19. uri v dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki potekal Večer Slovenskega filmskega arhiva na temo Od filma do arhiva, 1905-1945 s projekcijo izbranih filmov. Glasbeno spremljavo na projekciji bo izvajal Andrej Goričar.