»V 10 minutah sem videl več egoizma kot v celem tednu« Zapis Kristjana je sprožil burne odzive

Včasih je dovolj deset minut, da vidiš, kakšna je družba. Tako vsaj pravi Kristjan , ki je na družbenih omrežjih delil osebno izkušnjo s parkirišča pred pošto. Zapis pa je hitro pritegnil pozornost številnih.

Ni šlo za pomanjkanje prostora, šlo je za odločitev

Sedel je v avtomobilu in čakal partnerico, ki je skočila na pošto. V desetih minutah so na invalidska parkirna mesta parkirali trije avtomobili. Ne gre za prenagljeno obsojanje, poudarja. Zaveda se, da vse invalidnosti niso vidne. Če ima kdo od teh ljudi zdravstvene težave, ki jih ne opazimo, se opravičuje za dvom. A ko iz avtomobila stopi očitno zdrav in vitalen človek, brez oznake in brez invalidske kartice, ter brez težav odkoraka proti vhodu, se poraja vprašanje, kje smo kot družba?

Po njegovih besedah je bilo le nekaj metrov stran več prostih parkirnih mest. Tudi poleg njega sta bili dve prazni mesti. Parkiranje na invalidskem mestu tako ni bilo posledica gneče, temveč zavestne izbire. Zapis ima še globljo težo, saj govori iz osebne izkušnje. Sam je imel invalidsko parkirno kartico za Lano in Matevža. Uporabljal jo je redko, predvsem ob specialističnih pregledih v Ljubljani, in še takrat z občutkom nelagodja. Invalidsko parkirno mesto ni privilegij, poudarja. Ni »samo za minuto«. Ni »saj je prazno«. Ni »itak ne bo nihče prišel«. To je prostor za nekoga, ki nima izbire.

Komentarji razkrili razdeljeno javnost

Po objavi je sledilo več deset komentarjev. Avtor zapisa je poudaril, da je prebral številna opravičevanja. Nekateri so navajali, da so imeli otroke v avtu, da so šli samo po malico, da so skočili za minutko ali da je bilo parkirišče prazno. Ob tem je zapisal, da če ima nekdo upravičeno invalidsko kartico, je mesto njegovo brez dodatnih razlag. Če pa kartice nima, po njegovem mnenju izgovor »samo za minutko« ne obstaja. Otroci, lakota ali udobje po njegovih besedah niso invalidnost.

V konkretnem primeru je bilo nekaj metrov stran več prostih parkirnih mest, zato po njegovem ni šlo za stisko, temveč za odločitev. Dodal je, da se takšne odločitve po njegovem prepričanju dogajajo vsakodnevno in da prav te majhne izbire največ povedo o družbi. Tudi številni komentatorji so se strinjali, da je parkiranje brez ustrezne kartice nesprejemljivo. Nekateri so menili, da je edina učinkovita rešitev dosledno ukrepanje in kaznovanje. Drugi so opozorili, da vse invalidnosti niso vidne, vendar so poudarili, da tisti z upravičeno kartico običajno nimajo težav z njenim vidnim nameščanjem.

Foto: Invalid Vir: Freepik

V razpravi so sodelovali tudi posamezniki z osebnimi izkušnjami invalidnosti. Ena izmed komentatork je zapisala, da je sama invalid, čeprav to navzven ni opazno, a kljub temu ne uporablja invalidskega parkirnega mesta, dokler lahko hodi brez večjih omejitev. Druga je poudarila, da kartico uporablja izključno takrat, ko prevaža očeta na vozičku, sicer pa raje poišče drugo parkirno mesto.

»Ko parkiraš tam brez potrebe, kradeš dostojanstvo«

Po mnenju avtorja objave ne gre za linč posameznikov, temveč za poziv k odgovornosti. Ko nekdo brez potrebe parkira na invalidskem mestu, po njegovem ne gre zgolj za kršitev pravil, temveč za poseg v dostojanstvo nekoga, ki teh možnosti nima. Objava je sprožila razmislek o tem, kako vsakodnevne odločitve vplivajo na skupnost in ali kot družba res namenjamo dovolj pozornosti tistim, ki pomoč in razumevanje najbolj potrebujejo.

Napisal: K. J.

Vir: Kristjan Šmigoc Kriko, Freepik

The post »V 10 minutah sem videl več egoizma kot v celem tednu« Zapis Kristjana je sprožil burne odzive first appeared on NaDlani.si.