Utišan glas je mrtev glas

Srečo sem imel, da sem ustvaril družino, v kateri nismo slepomišili, nismo skrivali svojega mnenja in smo se kdaj tudi sporekli, a že v naslednji uri pozabili na morebitne zamere in šli naprej. V stilu: male težave je treba takoj rešiti, o njih spregovoriti, se tudi kdaj sporeči, zato, da te male težave ne prerastejo v velike, ki so mnogo težje rešljive. Vem, da je kdaj kdo rekel, da smo glasni, da morebiti kdo med nami premočno dvigne glas, ampak mi smo težave, ki vedno pridejo in so povsod, reševali sproti. Resda včasih tudi s povzdignjenim glasom. A smo jih rešili. Medtem ko so kje drugje, v kakšni drugi družini, živeli skorajda idilično. Tiho. Morebitne zamere so skrivali, težav niso reševali, ko so bile male, ampak so čakali. Čakali do izbruha, ki je slej ko prej prišel. Takrat je bilo hudo, zamere zaradi grdih besed niso trajale uro ali dve, bilo je tudi več tednov, tihih tednov in mrkih pogledov. Še slabše je bilo tam, kjer so je tudi resnica prikrivala. Ki vedno pride na dan. Pa če to hočemo ali ne. Nekaj časa lahko kaj prikrivaš, dolgo zagotovo ne. Pozneje kot vse pride na dan, težje je. Tudi zato, ker si dotlej živel v utvari, da je vse OK. Pa ni bilo. Niti približno.

Če hočeš življenje zapeljati v pravo smer, moraš predvsem pogledati resnici v oči in ne pritrjevati vsemu, kar je za koga sveto, a ni zate. Povej svoje mnenje in spoštuj njegovo. Pa bo. Tako naj bi bilo v družini. V življenju.

Kaj pa v politiki? Ali kaj dela aktualna oblast? Uzakonja izkrivljanje resnice, uzakonja nam eno samo resnico, jemlje nam pravico izraziti mnenje, preganja drugače misleče, sodno preganja nenaše, malikuje naše in jih za nameček še finančno podpira. To pa ne pelje drugam kot v totalitarizem. V katerem lahko poveš ali zapišeš le tisto, kar predpiše vladajoča klika, ko lahko glasno izraziš mnenje le v primeru, če je natanko tako kot je njihovo, ko se ne smeš več počutiti tak kot si, ali moški ali ženska, ko imaš lahko psa ves dan zaprtega v stanovanju, na dolgi verigi na kmečkem dvorišču pa ne…

No, meni nihče nikoli več ne bo vzel pravice, da povem svoje mnenje. Kulturno, se razume. Časi Tita so minili, čeravno si jih nekateri želijo nazaj. Saj veste, ko proti njemu nisi smel nič reči, če si, si se znašel na Golem otoku ali kje drugje.

Le družine in države, kjer obstaja svoboda izraziti svoje mnenje, kjer se ne pači resnice, lahko uspe, vse ostale so slej ko prej obsojene na propad. Pa če temu verjamete ali ne, drži kot pribito. Utišan glas je mrtev glas.

The post Utišan glas je mrtev glas appeared first on Slovenec.