Otroci v središču družbenih omrežij: Kaj je “sharenting”?

Poletje je čas lahkotnosti, sonca in brezskrbnosti – tudi na družbenih omrežjih. Medtem ko številni objavljajo utrinke z dopustov, kopališč in piknikov, starši vplivneži ne počivajo. Prav nasprotno – to je čas, ko je družinska vsebina med najbolj gledano in všečkano. Na Instagramu, TikToku in YouTubu se vrstijo videi otrok, ki jedo sladoled, se igrajo na plaži ali zaspijo v naročju. Na prvi pogled neškodljive podobe, ki pa vse pogosteje sprožajo vprašanja: kje je meja med spomini in zaslužkom, med družinsko intimo in javno podobo? In ali je končno čas, da se pojavljanje otrok na družbenih omrežjih tudi pri nas zakonsko uredi?

Pojav, ki ga strokovnjaki po svetu označujejo z besedo sharenting – torej deljenje otrokovega življenja na spletu s strani staršev – že dolgo ni več samo simpatična praksa ponosnih mam in očetov. V dobi vplivnežev je postal vse bolj profesionalen, premišljen in dobičkonosen posel. Fotografije in posnetki otrok so pogosto del sponzoriranih vsebin, v katerih so izdelki umeščeni na način, ki pri sledilcih zbuja občutek avtentičnosti in zaupanja. Starši ustvarijo prisrčen prizor s kosilom na terasi, v kadru pa se »naključno« pojavi blagovna znamka plenic ali kreme za sončenje. Otrok v tej zgodbi ni več samo ljubljeni družinski član, temveč postane del oglasne kampanje – pogosto brez svoje vednosti, kaj šele privolitve.

Raziskave potrjujejo, da je prisotnost otrok v takšnih objavah izjemno visoka. Ena zadnjih britanskih študij je pokazala, da so otroci vključeni v kar tri četrtine objav najvplivnejših mater na Instagramu. In skoraj polovica teh objav je bila sponzoriranih. To pomeni, da otroci postajajo ključni elementi trženjskih strategij, ne da bi imeli pri tem kakršnokoli možnost odločanja. Starši morda verjamejo, da ravnajo v otrokovem interesu – toda kako dolgo se bo temu otroku zdelo v redu, da bo na spletu ostal video, v katerem kot triletnik ves umazan je sladoled, se joka v trgovini, se kremži ob pokušanju limone …?

Tudi televizijski svet ni imun glede te dileme. Dokumentarna serija The Secret Life of 4, 5 and 6 Year Olds je z mikrofoni in kamerami spremljala majhne otroke pri igri, včasih tudi v čustveno zahtevnih situacijah. Oddaja je postala spletna senzacija – in z njo tudi otroci. Toda njihova prisotnost na spletu je kmalu presegla nadzor ustvarjalcev. Komentarji na družbenih omrežjih so postali žaljivi, otroci so bili ocenjevani, nekateri celo zasmehovani. Zasebni trenutki so postali javna predstava, brez varoval, ki jih sicer postavljamo v drugih okoljih.

V Sloveniji zakon sicer določa nekatere omejitve glede nastopanja otrok v oglaševalskih vsebinah. Otrok, mlajši od 15 let, lahko proti plačilu sodeluje v umetniških, športnih ali oglaševalskih projektih, a le, če za to obstaja dovoljenje inšpektorata in če nastop ne presega dveh ur dnevno. V praksi pa vplivneži pogosto to določbo obidejo – objave na Instagramu niso snemanje filma, temveč naj bi šlo za »osebne utrinke«, četudi so jasno označene kot sponzorirane. Inšpektorat za delo je sicer že obravnaval posamezne primere, a področje ostaja sivo in pravno nedorečeno. Vse več staršev vplivnežev se niti ne zaveda, da otrok s tem izgublja osnovno pravico – pravico do zasebnosti.

Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je jasno: Ali otrok res nima pričakovanja do zasebnosti samo zato, ker se je njegov starš odločil drugače? Zakaj pravica do zaščite velja povsod – v vrtcu, šoli, zdravstvu – ne pa tudi na Instagramu? In zakaj država pri tem molči?

Morda je čas, da se tudi Slovenija zgleduje po Franciji, kjer so lani sprejeli zakon, ki prepoveduje uporabo otrokovih slik v komercialne namene brez soglasja otroka. Po novem imajo otroci pravico zahtevati izbris vseh svojih spletnih vsebin, objavljenih s strani staršev. Vzpostavljen je bil tudi nadzorni mehanizem, ki omogoča, da otrokove pravice na spletu niso več odvisne od starševske presoje.

V času, ko digitalne sledi ostajajo za vedno, ne gre več le za to, ali bo nekdo »všečkal« poletno fotografijo s plaže. Gre za vprašanje, ali bo otrok čez desetletje z zadrego gledal svoj obraz na reklami za plenice ali video, v katerem ga sestra sredi kuhinje polije z jogurtom – vse v imenu uspeha na spletu. Morda je poletje pravi čas za razmislek, ali smo na dopustu res vsi sproščeni. Ali pa samo sledimo algoritmom, ne da bi slišali tistega, ki bi moral biti v središču: otroka.

Petra Znoj