Ustavni pravnik Rajko Pirnat opozarja: “Predsednica Nataša Pirc Musar z neimenovanjem mandatarja krši ustavo” (VIDEO)

Odločitev Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za predsednika vlade, je sprožila burno politično in pravno razpravo. Ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat opozarja, da ustava predsedniku republike nalaga predložitev kandidata, zdaj pa se odpira vprašanje: gre za politično presojo ali ustavni zdrs?

Pirnatovo opozorilo zadelo v središče postopka

Po sporočilu predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja, se je razprava iz političnih krogov hitro preselila na ustavnopravni teren. Dr. Rajko Pirnat, eden najvidnejših slovenskih pravnikov in poznavalcev ustavne ureditve, je opozoril, da ustava predsedniku republike nalaga jasno dolžnost: po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade.
To ni nepomembna formalnost. Postopek volitev predsednika vlade ni seznam želja predsednice republike, ampak ustavno določen mehanizem. Prav zato Pirnatovo opozorilo odmeva toliko močneje: če prvi krog ne steče tako, kot ga predvideva ustava, se odpre vprašanje, ali je mogoče sploh normalno nadaljevati v drugi krog.

Rajko Pirnat: Ustavna dolžnost predsednika republike je, da predloži kandidata za predsednika vlade, o katerem glasuje državni zbor. Ustava je napisana tako, da se brez glasovanja v prvem krogu sploh ne more preiti v drugi krog. Predsednica je preveč zlahka sprejela to odločitev. pic.twitter.com/hniwSvNpuG

Ali lahko prvi krog preprosto izgine?

Jedro spora je prav v tem vprašanju. Če v prvem krogu ni kandidata in ni glasovanja, ali se lahko postopek sploh premakne naprej, kot da se ni zgodilo nič? Pirnatovo opozorilo gre v smeri, da ustavna logika predvideva zaporedje: najprej kandidat predsednika republike, nato glasovanje v državnem zboru, šele potem možnost nadaljnjih krogov.
Predsednica je odločitev utemeljila s tem, da nihče nima zagotovljene podpore večine poslancev. Toda kritiki ji očitajo, da pri tem ni šlo le za politično presojo, temveč za poseg v ustavno določen postopek. Po njihovem mnenju predsednik republike ne izbira, ali bo prvi krog sploh omogočil, ampak mora državnemu zboru dati možnost, da o kandidatu odloči.

Politični odzivi: “Zdaj pa še kršenje ustave”

Odzivi so bili ostri. Dr. Žiga Turk je zapisal: “No, zdaj pa še kršenje ustave.” Dr. Matej Lahovnik pa je dodal: “Če Pirnatove navedbe držijo, imamo za predsednico pravnico, ki ne pozna niti postopka za predlog mandatarja.”
V ozadju zato ni več le vprašanje, kdo bo sestavil vlado, ampak tudi, kdo si lahko razlaga ustavni postopek po svoje. In prav tu postane zgodba politično eksplozivna: predsednica ni zgolj opazovalka razmer, ampak ustavni organ, ki mora ravnati po postopku.

Kaj pomeni 109. člen ustave?

Če bi državni zbor ocenil, da je predsednica pri opravljanju funkcije kršila ustavo ali huje kršila zakon, lahko sproži postopek pred ustavnim sodiščem. 109. člen Ustave Republike Slovenije ureja odgovornost predsednika republike in določa, da lahko ustavno sodišče ugotavlja utemeljenost obtožbe, predsednika začasno suspendira, v najtežjem primeru pa mu odvzame funkcijo.
A to je najtežji ustavni mehanizem, ne politična fraza za dnevno uporabo. Zato je ključno razlikovati: Pirnatovo opozorilo je resno, politični odzivi so ostri, formalno odločitev o kršitvi pa lahko sprejme le pristojni postopek. Do takrat ostaja vprašanje, ki bo viselo nad slovensko politiko: je predsednica ravnala preudarno ali je odprla nevarno ustavno praznino?

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X