Ustavna komisija ni podprla začetka postopka za spremembe ustave pri imenovanju vlade

Ustavna komisija je danes glasovala o sklepu, da se začne postopek za spremembo ustave v delu, ki se nanaša na imenovanje vlade, a sklep ni dobil zadostne podpore. Poleg poslancev SDS je proti glasoval tudi Jožef Horvat iz NSi, ki je sicer predlog vložila skupaj z Gibanjem Svoboda in SD.

Od navzočih 15 poslancev jih je za sklep o začetku postopka glasovalo devet, proti jih je bilo šest. Za sprejetje pa bi sklep morali podpreti dve tretjini navzočih poslancev.

V poslanskih skupinah Svoboda, SD in NSi so predlog za začetek postopka za spremembo ustave glede imenovanja ministrov z osnutkom ustavnega zakona vložili aprila lani.

Predlog vključuje spremembe 112., 114. in 118. člena ustave. S spremembo 112. člena bi prenesli potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oz. formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti.

Po predlogu sprememb 114. člena ustave z zakonom tudi ne bi več urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

S spremembo 118. člena bi odpravili možnost interpelacije ministrov, ohranili pa možnost interpelacije celotne vlade.

“A ta trenutek oz. že kar nekaj časa naš predlog nima dvotretjinske podpore v parlamentu in je tudi ne bo imel. Zato se nam zdi najbolj racionalno, da ustavnorevizijski postopek ustavimo in v tem smislu bom v nadaljevanju tudi glasoval,” je odločitev, da bo glasoval proti, pojasnil Horvat, sicer predsednik ustavne komisije.

Lucija Tacer (Svoboda) je dejala, da je razočarana, da je glasovanje proti predlogu napovedala poslanska skupina, ki je prvopodpisana pod predlog. “Treba je biti konstruktiven in iskati rešitve, tudi če te mogoče niso idealne, tiste, ki jih sam na začetku predlagaš,” je dodala.

Tudi Matej Tašner Vatovec (Levica) je napovedal podporo začetku postopka v upanju, da bi ustavnorevizijski postopek pripeljali do zaključka v takšni ali drugačni obliki.

Na današnji seji so se sicer člani ustavne komisije seznanili z dopolnjenim mnenjem strokovne skupine, ki jo je ustavna komisija ustanovila junija lani.

Ustavna komisija je namreč strokovni skupini septembra letos naložila pripravo dodatnega mnenja. Izglasovali so predlog koalicijskih poslancev, naj strokovna skupina pripravi tri osnutke predlaganih sprememb ustave; v prvem se spreminja samo 114. člen ustave, torej da z zakonom ne bi več urejali števila ministrstev. Drugi osnutek bi vseboval spremembe vseh treh členov, tretji pa poleg spremembe 114. še 112. člena, torej prenos potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike.

Mnenje strokovne skupine je predstavil njen član Janez Pogorelec. Strokovna skupina podpira spremembo vseh treh členov. Kot variantno rešitev predlaga spremembo 112. in drugega odstavka 118. člena.

Varianta, ki bi pomenila zgolj spremembo 114. člena ustave, bi po oceni strokovne skupine “v resnici popolnoma izpustila predlagane rešitve, povezane s problematiko oblikovanja vlade, in bi obšla namen in smisel same predlagane spremembe”, je pojasnil Pogorelec.

Predlog, ki bi vseboval zgolj spremembe 112. in 114. člena ustave, pa bi bil po mnenju strokovne skupne sicer še vedno boljša rešitev od veljavne ureditve, a precej problematičen, ker bi prinesel nekonsistentnost ureditve imenovanja in razrešitve ministrov. Te bi namreč lahko razreševal tako predsednik republike na predlog predsednika vlade kakor tudi DZ na podlagi interpelacije.

“Hkrati pa taka rešitev ne bi rešila problematike interpelacij o delu ministra, ki bi še naprej nadomeščale interpelacije o delu vlade, s čimer bi ostale nerešene vse anomalije, povezane z dejstvom, da v naši ureditvi individualna odgovornost ministrov nadomešča odgovornost predsednika vlade in vlade kot celote, konstruktivna nezaupnica pa bi bila še naprej tako rekoč izničen institut naše ustavne ureditve,” je strokovna skupina navedla v mnenju.

Če ustavna komisija ne sprejme sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, po poslovniku o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora.