Uroš Macerl in zakopan azbest na njegovem zemljišču  

Uroš Macerl, znan okoljski aktivist, predsednik društva Eko krog in sopredsednik stranke Vesna, ki bo na državnozborskih volitvah nastopila skupaj z Levico, se je pred leti znašel tudi pod plazom obtožb, da naj bi na svojih parcelah v Ravenski vasi zakopal azbestno kritino.  

Uroš Macerl, ki se ukvarja z naravovarstvom in bojem proti onesnaževanju, se je leta 2011 znašel pod obtožbami glede domnevnega odlaganja odpadkov na svojih parcelah v Ravenski vasi pri Zagorju ob Savi. V medijih so se pojavile tudi fotografije, ki jih je posnel eden od njegovih sosedov, ki je zatrjeval, da je Macerl pred svojo hišo zakopal azbestno kritino po menjavi strehe. Sosed je Macerla prijavil tudi inšpekcijskim službam. 

Leta 2010 je okoljevarstveni inšpektor na osnovi prijave opravil pregled na dveh parcelah znanega aktivista Uroša Macerla zaradi suma nepravilnega ravnanja z odpadki, vključno z morebitnimi azbestnimi materiali. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ki ga je društvo Eko krog objavilo na svoji spletni strani, sicer razkriva, da ni bilo ugotovljenih večjih kršitev, čeprav so bili omenjeni “drobni ostanki valovite kritine”. Postopek je bil res ustavljen brez sankcij, vendar pa ravno ta zaključek razkriva srž dvoličnosti, da okoljevarstvenik, ki kritizira korporativno relativizacijo nevarnih snovi, sam uporabi birokratski prag kot opravičilo za “drobne ostanke” na lastnem dvorišču. 

Azbestna streha (Fotografija je simbolična, Bobo)

Inšpektor je namreč poročilo zaključil z zapisom, da pri pregledu “ni bilo ugotovljeno odlaganje odpadne azbestnocementne strešne kritine v obsegu, ki bi narekoval ukrepanje,” kar z drugimi besedami lahko pomeni, da je bila azbestnocementna strešna kritina ugotovljena, a ne “v obsegu, ki bi narekoval ukrepanje”, torej v količinah, ki niso presegale dovoljenih meja po Uredbi o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). 

Inšpektorjeva ugotovitev, da “ni bilo ugotovljeno odlaganje odpadne azbestnocementne strešne kritine v obsegu, ki bi narekoval ukrepanje“, nakazuje, da so bili azbestni elementi prisotni. Po Uredbi o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, je odlaganje azbesta strogo regulirano, vendar manjše količine pri gradbenih delih ne zahtevajo posebnih ukrepov. Vendar pa se pojavlja vprašanje, ali je takšna količina, ki “ne zahteva ukrepanja”, dopustna z vidika obnašanja ekološkega bojevnika, kakršen je Macerl?  

Foto: Bobo

Z vidika Macerlovega ekološkega aktivizma od boja proti azbestu v tovarnah, kot je Salonit Anhovo, kjer je opozarjal na zdravstvena tveganja, do njegovega političnega delovanja v stranki Vesna, je njegov zasebni nasip gradbenih odpadkov svojevrstna ironija: okoljevarstvenik se bori proti azbestu, sam pa zatrjuje, da je zakopal gradbene ostanke v količini zgolj samokolnice, kot je izjavil ob inšpekcijskem pregledu.   

Gre za isto logiko, s katero se praviloma branijo korporacije in industrijski onesnaževalci, ko se sklicujejo na zakonske mejne vrednosti in odsotnost ukrepov. Če je azbest nevaren, potem »premalo za ukrepanje« ni razbremenitev, temveč razkrije, da se okoljevarstveniku lastno ravnanje ni zdelo sporno.  

 C. Š.