Urad za mladino še tretje leto zapored izvedel kampanjo Aktivni za prihodnost

Urad za mladino je v sodelovanju z Zavodom za razvoj mobilnosti mladih Movit, Mladinskim svetom Slovenije, Mladinskim kulturnim centrom (MKC) Maribor in Mrežo MaMa danes v Mariboru pripravil zaključni dogodek kampanje Aktivni za prihodnost. Ta sicer že tretje leto zapored poteka v sklopu izvajanja Evropske agende o mladinskem delu.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Andreja Sotoška je kampanja letos povezala 39 organizacij v mladinskem sektorju, ki so izvedle skoraj 70 dogodkov po vsej državi. Kot je pojasnil, je njen cilj doseganje večje prepoznavnosti in priznavanja mladinskega dela.

“Gre za zelo pomemben korak pri doseganju prepoznavnosti priznavanja mladinskega dela ter prikaz stanja, kaj vse so akterji v zadnjih letih dosegli ter kako naprej, tudi z vidika večanja podpore mladinskemu delu in posledičnega dviga cenjenosti in vrednosti, ki ga posvečamo mladinskemu delu,” je poudaril Sotošek.

Pestro dogajanje je maja po njegovem povezovalo različna področja ustvarjanja, od prostovoljstva, komuniciranja, kulture in športa, pa vse do trajnosti raziskovanja, znanosti, dialoga z odločevalci ter zabave in druženja.

Kot je še poudaril, je mladinsko delo specifično področje, ki pogosto nadaljuje delo tam, kjer formalni sistem izobraževanja ne širi znanja in veščin mladih, to pa je pri njihovem opolnomočenju za življenje. “Vsak prostovoljski projekt, vsaka razstava ali mladinski dialog je priložnost, da mladi povzemajo pobudo in naredijo nekaj zase in za druge,” je še dodal.

Po besedah direktorice urada za mladino Tine Kosi smo se v Sloveniji odločili, da bomo sledili zlasti dvema ciljema iz evropske agende, in sicer spodbujanju in razvoju kakovosti mladinskega dela ter prepoznavanju in priznavanju mladinskega dela. V ta namen deluje državna strokovna delovna skupina, ki je pripravila strateški načrt za uresničevanje agende za obdobje do leta 2027 z možnostjo podaljšanja do leta 2032.

Z njim želijo med drugim doseči poenoteno razumevanje kakovosti v mladinskem delu, zaznavanje njegovih učinkov, vzpostavitev osnovnih standardov in kriterijev za izvajanje in spremljanje mladinskega dela ter enoten sistem beleženja aktivnosti in njenih učinkov.

“Pri iskanju dela je ob formalnih pogojih šolanja ali preteklih delovnih izkušnjah gotovo velik plus, če nekdo pove, da se je izkazal tudi na kakšnem drugem področju. Včasih ne znamo tega dovolj učinkovito komunicirati, zato zdaj skušamo te stvari malo bolj ozavestiti in jih seveda širiti,” je dejala Kosi.

Direktorica urada za mladino je omenila še nekatere programe, med katerimi je program Erasmus plus za mladinske izmenjave. Od leta 2021 je Movit podprl 645 projektov, na katere se je prijavilo 252 organizacij, skupna vrednost sredstev je presegla 25,5 milijona evrov, vanje pa je bilo vključenih skoraj 26.000 mladih.

“Raziskave kažejo, da udeležba na tovrstnih izmenjavah veliko prispeva k občutku o večji evropski povezanosti,” je poudarila Kosi ter spomnila še na program evropske solidarnostne enote, kjer se mladi vzgajajo v duhu prostovoljstva. Udeleženci za nekaj mesecev odidejo v drugo državo, imajo krite osnovne stroške ter tam s svojim delom tako v mladinskih organizacijah kot pogosto tudi v lokalni skupnosti nabirajo izkušnje.