Upravljanje z vodami: dobre prakse v Sloveniji

Protipoplavni ukrepi so se že izkazali kot nujni

Prav do te ugotovitve so prišli v občini Grosuplje, kjer so leta 2024 otvorili nov zadrževalnik vode Veliki potok. Svojo neuradno otvoritev je doživel že v času poplav leta 2023, ko se je v njem v nekaj dneh nabralo tristo tisoč kubičnih metrov vode, kar je pripomoglo k temu, da Grosupeljščica takrat ni poplavila. Kot pravijo v občini Grosuplje, je območje predvsem po zaslugi urejenih zadrževalnikov zdaj poplavno varno.

Zagotovljena vodna oskrba tudi med sušo

Problematiki vode so se posvetili tudi v Ajdovščini, a z drugega zornega kota. Konec leta 2023 so tam zaključili enega večjih naložbenih projektov v zadnjem času, katerega namen je zagotoviti boljšo javno oskrbo s pitno vodo. V sušnih obdobjih je bil namreč prejšnji vodovodni sistem na robu zmogljivosti, s podnebnimi spremembami pa so se razmere z leti še slabšale in zahtevale skorajda redne ukrepe za omejevanje porabe pitne vode. Nov vodohran pri izviru Hublja premore 3.000 kubičnih metrov prostornine, ki v primeru okvar pri največji porabi še vedno zagotavlja dovolj vode za osemurno delovanje.

S prilagoditvenimi ukrepi proti podnebnim spremembam

Primeri iz prakse pa so pokazali, da so v boju proti podnebnim spremembam učinkoviti tudi drugi ukrepi – ne nujno velikopotezni, a strateško načrtovani in premišljeno umeščeni.

Na lokalni ravni so to:

• sajenje rastlinskih vrst, odpornih na sušo,
• izgradnja sistemov za shranjevanje vod,
• ustrezno upravljanje zemljišč za zmanjševanje tveganja požarov,
• izboljševanje zaščitnih sistemov pred ekstremnimi vremenskimi pojavi,
• uvajanje zelene infrastrukture (npr. mokrišča, obnovljeni naravni habitati) …

Na nacionalni ravni pa:

• krepitev odporne infrastrukture,
• izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja,
• priprava politik, ki zmanjšujejo podnebna tveganja …

The post Upravljanje z vodami: dobre prakse v Sloveniji appeared first on Eko Dežela.