Upokojenci, preverite tole: teh ugodnosti vam v Sloveniji ni treba plačati

1 hour ago 31

Pokojnina še zdaleč ni edina pravica, ki jo lahko koristi slovenski upokojenec. Brezplačen javni prevoz je le začetek. Nekaterim pripada varstveni dodatek, drugim storitve dolgotrajne oskrbe, starejši od 80 let lahko pod določenimi pogoji uveljavljajo e-oskrbo, že novembra pa upravičence čaka še eno izplačilo.

Preverili smo aktualne pogoje za leto 2026 in med njimi je nekaj takšnih, ki jih je vredno poznati.

Marsikatera od teh možnosti se ne uredi sama od sebe. Pri nekaterih je treba vložiti vlogo, pri drugih izpolniti določene pogoje, komercialni popusti pa se lahko spreminjajo iz tedna v teden. Zato smo pogledali predvsem uradne podatke države in ZPIZ ter aktualne pogoje ponudnikov.

1. Brezplačno z avtobusom in vlakom

Ena najbolj konkretnih ugodnosti ostaja brezplačen javni potniški promet. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je aprila letos potrdilo, da se tudi v letu 2026 brezplačno podaljšuje veljavnost subvencioniranih vozovnic.

Do njih so med drugim upravičeni upokojenci oziroma osebe, starejše od 65 let, ki niso v delovnem razmerju in ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti. Enaka možnost pod določenimi pogoji velja za imetnike evropske kartice ugodnosti za invalide in vojne veterane. Vozovnice, ki jim je veljavnost potekla julija 2026, so bile v sistemu IJPP samodejno in brezplačno podaljšane za eno leto.

To je pomembna razlika od številnih drugih ugodnosti: pri obstoječih upravičencih, ki jih je zajelo podaljšanje, zaradi tega ni bilo treba ponovno urejati nove vozovnice.

2. Nizka pokojnina? Preverite varstveni dodatek

Precej pomembnejši od nekajodstotnega popusta v trgovini je lahko varstveni dodatek. Namenjen je ljudem, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti sami in izpolnjujejo zakonske pogoje.

Po trenutno veljavnih pravilih ga lahko med drugim uveljavljajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine ne glede na starost, če niso delovno aktivni oziroma zaposleni in izpolnjujejo še druge pogoje.

Pomembna sprememba je tudi postopek. Vlogo je treba vložiti prvič, nato pa center za socialno delo ob nadaljnjem izpolnjevanju pogojev pravico podaljšuje po uradni dolžnosti. Prav tako se pri ugotavljanju upravičenosti ne preverja več, ali bi vlagatelja lahko preživljali njegovi polnoletni otroci.

To je ena od pravic, pri kateri se nikakor ne splača sklepati, da zaradi pokojnine avtomatično niste upravičeni. Odločilni so konkretni dohodki, premoženjski položaj in drugi zakonski pogoji.

3. Velika sprememba: dolgotrajna oskrba na domu

Leto 2026 prinaša še eno področje, ki je za starejše posebej pomembno. Sistem dolgotrajne oskrbe zdaj omogoča več različnih oblik pomoči, vendar je treba poudariti, da starost ali status upokojenca sama po sebi še ne pomenita avtomatične upravičenosti. Oseba mora biti ocenjena in uvrščena v ustrezno kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Pri dolgotrajni oskrbi na domu lahko upravičenec glede na kategorijo prejme od 20 do 110 ur storitev mesečno. Sem sodijo pomoč pri osebni higieni, oblačenju, prehranjevanju in gibanju, pa tudi pomoč pri gospodinjskih opravilih, nakupovanju, pripravi obrokov ter določene storitve zdravstvene nege.

Te storitve so trenutno krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Država ob tem navaja, da bi bilo po 1. januarju 2028 lahko uvedeno doplačilo v višini 10 oziroma 20 odstotkov.

4. Nekateri lahko namesto storitev dobijo denar

Sistem omogoča tudi denarni prejemek za upravičence, ki imajo pomoč organizirano drugače, denimo znotraj svoje socialne mreže.

Višina je odvisna od kategorije dolgotrajne oskrbe in trenutno znaša od 91 do 504 evrov mesečno: v prvi kategoriji 91 evrov, drugi 184 evrov, tretji 275 evrov, četrti 367 evrov in peti 504 evre.

Toda pozor: osnovnih pravic dolgotrajne oskrbe ni mogoče preprosto seštevati. Dolgotrajna oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana, institucionalna oskrba in denarni prejemek se med seboj praviloma izključujejo.

5. Starejši od 80 let naj preverijo še e-oskrbo

Manj znana možnost je e-oskrba. Gre za podporne tehnologije, kot so osebni alarmi, detektorji padca, senzorji dima ali uhajanja plina ter druge rešitve, povezane s pomočjo na daljavo.

Do e-oskrbe so poleg določenih upravičencev do dolgotrajne oskrbe lahko upravičene tudi zavarovane osebe, starejše od 80 let, ki niso vključene v določene oblike institucionalnega varstva. Za uveljavljanje je treba vložiti vlogo na pristojnem centru za socialno delo.

To je torej ena od stvari, za katero zgolj čakanje ne bo dovolj – treba je preveriti pogoje in oddati vlogo.

6. V trgovini lahko prihranek hitro nanese več deset evrov

Posebne ponudbe za upokojence imajo tudi trgovci, vendar se tukaj stvari hitro spreminjajo. Zato starih seznamov s spleta ni smiselno jemati kot trajno veljavnih.

Pri Mercatorju je trenutno objavljen 10-odstotni popust na celoten nakup nad 20 evrov v živilskih in franšiznih prodajalnah. V aktualnem terminu ga lahko upokojenci izkoristijo v sredo, 30. septembra, in četrtek, 1. oktobra 2026. Veljajo določene izjeme.

Člani Kluba Senior, ki uporabljajo Pika kartico, imajo status upokojenca povezan s kartico, zato jim na blagajni ni treba vsakič pokazati kartice upokojenca. Kdor ni član Kluba Senior, mora za koriščenje aktualnega upokojenskega popusta pokazati kartico upokojenca.

Pri drugih trgovcih bi pred objavo konkretnega odstotka in dneva preverila aktualno ponudbo neposredno pri posameznem ponudniku, saj se akcije spreminjajo. Tako se izognemo temu, da bi bralcem predstavljali pogoje iz leta 2025 kot aktualne za leto 2026.

7. Letni dodatek letos od 160 do 470 evrov

Poleg različnih storitev in popustov imajo upokojenci še neposredne denarne pravice. Večina upravičencev je letni dodatek za leto 2026 prejela že skupaj z junijsko pokojnino.

Zneski znašajo od 160 do 470 evrov, odvisno od višine pokojnine. Tisti s pokojnino do 710 evrov so upravičeni do 470 evrov, nato sledijo zneski 330, 270 in 220 evrov, pri pokojninah nad 1.210 evrov pa 160 evrov.

Posebna pravila veljajo za tiste, ki prejemajo tudi pokojnino iz tujine. Prav 30. september 2026 je zanje pomemben datum: če ZPIZ do tega datuma prejme zahtevano dokazilo o višini tuje pokojnine, se lahko letni dodatek določi na podlagi skupnih prejemkov. ZPIZ je junija navedel, da bodo tistim, ki izjavo posredujejo do konca septembra, dodatek izplačali oktobra. Če izjave ne vrnejo, bo nakazan najnižji znesek 160 evrov oziroma njegov sorazmerni del.

8. In še nekaj: novembra prihaja 170 evrov

To pa je novost, ki je v starejšem članku iz januarja 2025 še ni bilo mogoče predstaviti kot veljavno pravico.

V letu 2026 znaša zimski dodatek 170 evrov. Namenjen je uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so letos upravičeni do letnega dodatka. Izplačan bo skupaj z novembrsko pokojnino oziroma nadomestilom. Za prejemnike sorazmernih pokojnin veljajo posebna pravila.

Pomembno je tudi, da se zimski dodatek ne všteva v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Zaradi teh 170 evrov torej upravičenec denimo ne bo izgubil varstvenega dodatka zgolj zato, ker je prejel zimski dodatek.

Ni vse avtomatično – in prav tu se lahko skriva največji prihranek

Brezplačna vozovnica, varstveni dodatek, pomoč na domu, e-oskrba, denarni prejemek, trgovski popusti, letni in zimski dodatek imajo vsak svoja pravila. Nekaj pravic pride avtomatično, za druge mora posameznik sam narediti prvi korak.

Zato se predvsem pri nižji pokojnini ali potrebi po pomoči pri vsakodnevnih opravilih splača preveriti položaj na centru za socialno delo oziroma pri ZPIZ. Največji spregled namreč morda ni popust pri nakupu, ampak pravica, vredna več deset ali celo več sto evrov.

Pripravil: K. J.
Viri: ZPIZ, GOV.SI, eUprava, Mercator

<p>The post Upokojenci, preverite tole: teh ugodnosti vam v Sloveniji ni treba plačati first appeared on NaDlani.si.</p>

Read Entire Article