Razbijanje srca, napetost, slabost: Anksioznost simptomi, ki lahko prestrašijo

Anksioznost ni vedno motnja. Občasna zaskrbljenost pred pomembnim pogovorom, izpitom ali zdravstvenim pregledom je normalen odziv telesa. Težava nastane, ko so anksioznost simptomi pogosti, močni, dolgotrajni ali začnejo posegati v delo, odnose, spanje in vsakdanje odločitve. Mnogi jih najprej zamenjajo za telesno bolezen, ker se pokažejo kot razbijanje srca, napetost, slabost ali občutek, da človek ne more zajeti sape. Prav zato je koristno vedeti, kako so anksioznost simptomi videti v praksi in kdaj pomenijo več kot le prehoden stres.

Kaj pomeni anksioznost in kako se razlikuje od običajne skrbi

Anksioznost je stanje povečane notranje ogroženosti, čeprav resnična nevarnost pogosto ni prisotna ali pa ni sorazmerna z odzivom. Telo sproži alarmni sistem: srčni utrip se pospeši, mišice se napnejo, dihanje postane plitvejše, misli pa začnejo iskati možne grožnje.

Foto: Anksioznost simptomi

Običajna skrb je navadno vezana na konkreten razlog in sčasoma popusti. Pri tesnobi ali anksiozni motnji pa se lahko anksioznost simptomi pojavljajo tudi brez jasnega sprožilca, trajajo dlje časa in človeka omejujejo pri povsem običajnih opravilih. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da so anksiozne motnje med najpogostejšimi duševnimi motnjami na svetu, kar kaže, da ne gre za redek ali obroben problem.

Najpogostejši anksioznost simptomi v telesu

Veliko ljudi najprej opazi telesne znake. To je tudi razlog, da pogosto poiščejo pomoč pri osebnem zdravniku ali na urgenci, še preden pomislijo na tesnobo.

Najpogostejši telesni anksioznost simptomi so:

• hitro bitje srca ali občutek razbijanja srca,
• potenje, tresenje ali notranji nemir,
• pritisk v prsih,
• plitko dihanje ali občutek pomanjkanja zraka,
• omotica,
• slabost, nelagodje v trebuhu ali bolečine,
• napetost v ramenih, vratu in čeljusti,
• utrujenost brez jasnega razloga,
• motnje spanja.

Ti anksioznost simptomi so posledica aktivacije živčnega sistema, ki telo pripravlja na beg ali obrambo. Čeprav so lahko zelo neprijetni, sami po sebi še ne pomenijo telesne nevarnosti. Kljub temu je pri novih, močnih ali nepojasnjenih težavah smiseln zdravniški pregled, saj so podobni znaki lahko povezani tudi s srčno-žilnimi, hormonskimi ali dihalnimi stanji.

Duševni in vedenjski znaki, ki jih ljudje pogosto spregledajo

Ko se omenjajo anksioznost simptomi, se pogosto govori predvsem o srcu in dihanju. Manj pozornosti pa dobijo miselni in vedenjski vzorci, čeprav prav ti pogosto najbolj vplivajo na kakovost življenja.

Med pogostimi duševnimi znaki so:

• stalna zaskrbljenost, ki jo je težko ustaviti,
• občutek, da se bo zgodilo nekaj slabega,
• težave s koncentracijo,
• razdražljivost,
• občutek preobremenjenosti,
• težavno sprejemanje odločitev.

Vedenjsko se tesnoba pogosto pokaže kot izogibanje. Človek začne odpovedovati druženja, odlašati s telefonskimi klici, se izogibati vožnji, javnim nastopom, gneči ali prostoru, kjer je že doživel neprijeten napad panike. Tako anksioznost simptomi sčasoma ne ostanejo le občutek, temveč začnejo spreminjati dnevne navade.

Ko anksioznost preraste v panični napad

Panični napad je eden najbolj intenzivnih izrazov tesnobe. Pojavi se nenadoma in doseže vrh v nekaj minutah. Oseba ima lahko občutek, da izgublja nadzor, da bo omedlela ali da doživlja srčni infarkt.

Kako prepoznati panični napad

Pri paničnem napadu se pogosto pojavijo:

• močno razbijanje srca,
• bolečina ali pritisk v prsih,
• občutek dušenja,
• tresenje,
• potenje,
• vrtoglavica,
• mravljinčenje,
• občutek nerealnosti,
• intenziven strah pred smrtjo ali izgubo nadzora.

Foto: Panični napad

Takšni anksioznost simptomi so izjemno zastrašujoči, vendar panični napad običajno mine. Težava je, da človek po prvi izkušnji pogosto razvije strah pred novim napadom, kar dodatno krepi napetost in izogibanje.

Kdaj je nujna previdnost

Če se bolečina v prsih pojavi prvič, če je močna, če jo spremljajo omedlevica, nevrološki izpadi ali drugi nenavadni znaki, ni pametno vsega pripisati tesnobi. Tudi kadar so anksioznost simptomi pogosti, je treba izključiti druge vzroke.

Različne oblike tesnobe imajo različne vzorce

Ni vsaka tesnoba enaka. Enaki niso niti anksioznost simptomi, saj so povezani z različnimi oblikami anksioznih motenj.

Generalizirana anksioznost

Značilna je dolgotrajna, razpršena skrb glede zdravja, denarja, družine, dela ali vsakdanjih obveznosti. Človek težko “ugasne” misli tudi takrat, ko ni neposrednega razloga za alarm.

Socialna anksioznost

Povezana je z močnim strahom pred ocenjevanjem, zavrnitvijo ali osramotitvijo. Oseba se lahko boji govoriti pred drugimi, jesti v javnosti ali se vključiti v skupinski pogovor.

Fobije

Gre za izrazit strah pred določenim predmetom ali situacijo, na primer letenjem, višino, zaprtimi prostori ali iglami. Anksioznost simptomi se pojavijo ob stiku s sprožilcem ali že ob sami misli nanj.

Panična motnja

Pri tej obliki se ponavljajo panični napadi, pogosto skupaj s strahom pred njihovim ponovnim pojavom.

Prepoznavanje vzorca je koristno, ker pomaga pri izbiri pristopa zdravljenja in samopomoči.

Zakaj nastanejo anksioznost simptomi

En sam vzrok običajno ne obstaja. Na razvoj tesnobe vpliva preplet biologije, preteklih izkušenj, osebnostnih potez in okoliščin.

Pogosti dejavniki tveganja vključujejo:
Dednost: v nekaterih družinah se anksiozne motnje pojavljajo pogosteje.
Dolgotrajen stres: finančne skrbi, preobremenjenost v službi, neurejeni odnosi ali skrb za bližnjega.
Travmatične izkušnje: nasilje, nesreče, izgube ali dolgotrajna negotovost.
Telesna stanja: težave s ščitnico, motnje srčnega ritma in nekatera druga obolenja lahko posnemajo ali krepijo tesnobo.
Poživila in snovi: kofein, nikotin, alkohol in nekatere droge lahko poslabšajo anksioznost simptomi.
Pomanjkanje spanja: utrujen živčni sistem je bolj občutljiv na stresne dražljaje.

Foto: Pomankanje spanja

Pomembno je tudi to, da se tesnoba pogosto prepleta z depresijo, izgorelostjo ali posledicami kroničnega stresa. Zato ni vedno smiselno iskati ene same razlage.

Kako se lahko anksioznost simptomi sami krepijo

Pri tesnobi se pogosto ustvari začaran krog med telesnimi občutki, mislimi in vedenjem. Človek na primer opazi nekoliko hitrejši srčni utrip, ga razume kot znak, da je nekaj narobe, zaradi tega postane še bolj prestrašen, telo pa se odzove z dodatnim sproščanjem stresnih hormonov. Srce začne biti še hitreje, dihanje se pospeši in začetni občutek postane izrazitejši.

Podoben vzorec se lahko pojavi pri omotici, napetosti v prsih, slabosti ali občutku pomanjkanja zraka. Če človek začne zelo pozorno spremljati vsak telesni signal, lahko že manjša sprememba sproži novo skrb. Tako anksioznost simptomi postanejo hkrati posledica in nov sprožilec tesnobe.

Pomembno vlogo ima tudi izogibanje

Kratkoročno se lahko zdi smiselno zapustiti prostor, odpovedati dogodek ali se izogniti situaciji, ki sproža neprijetne občutke. Težava je, da lahko pogosto izogibanje dolgoročno okrepi prepričanje, da je bila situacija nevarna.

Zato lahko človek postopoma začne omejevati vedno več dejavnosti. Sprva se na primer izogiba velikim množicam, kasneje trgovinam, javnemu prevozu ali celo daljšim vožnjam.

Razumevanje tega kroga je pomembno, ker pokaže, da anksioznost simptomi niso vedno naključni. Na njihovo intenzivnost lahko vplivajo tudi način razmišljanja, pozornost, ki jo namenjamo telesnim občutkom, in vedenje po pojavu tesnobe.

Kaj lahko pomaga pri obvladovanju simptomov

Blaga do zmerna tesnoba se pogosto dobro odzove na spremembe navad, če so te dovolj dosledne. Ko so anksioznost simptomi izraziti, pa je smiselna strokovna obravnava.

Koraki, ki pogosto pomagajo

• reden urnik spanja in vstajanja,
• omejitev kofeina, energijskih pijač in nikotina,
• vsakodnevno gibanje,
• umirjeno trebušno dihanje,
• zmanjšanje nenehnega preverjanja novic in telefona,
• zapisovanje sprožilcev in telesnih odzivov,
• pogovor z nekom, ki mu zaupate.

Ena od bolj uporabnih vaj je počasno podaljšano izdihovanje. Ko so anksioznost simptomi močni, ljudje pogosto dihajo hitro in plitko. Če izdih traja nekoliko dlje od vdiha, se telo lažje umiri. To ni čudežna rešitev, je pa praktičen način za zmanjšanje intenzivnosti telesnega alarma.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Strokovno pomoč je smiselno poiskati, ko anksioznost simptomi trajajo več tednov, se stopnjujejo ali ovirajo delo, odnose in počitek. Enako velja, če se zaradi strahu začnete izogibati vsakdanjim obveznostim ali če se pojavijo panični napadi.

Foto: Iskanje strokovne pomoči

Zdravljenje lahko vključuje psihoterapijo, zlasti pristope, ki temeljijo na kognitivno-vedenjskih tehnikah, v določenih primerih pa tudi zdravila. Cilj ni le zmanjšati občutek tesnobe, ampak razumeti vzorec, ki jo ohranja. Pri nekaterih ljudeh se izboljšanje pokaže razmeroma hitro, pri drugih postopoma.

Kratka vprašanja, ki si jih lahko zastavite

• Ali me tesnoba ovira pri delu ali učenju?
• Se zaradi strahu izogibam ljudem ali krajem?
• Ali imam pogosto telesne težave brez jasnega vzroka?
• Se ponoči zbujam zaradi skrbi?
• Ali se moji anksioznost simptomi vlečejo mesece?

Če je odgovor pritrdilen pri več vprašanjih, je to dober razlog za posvet z zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje.

Anksioznost je obvladljiva, tudi kadar se zdi zelo močna. Ključ je v tem, da človek anksioznost simptomi prepozna pravočasno, jih ne minimizira in ne čaka, da bodo sami izginili. Ko so vzorci jasni, postane tudi pomoč bolj konkretna, življenje pa manj ujeto v stalno napetost.

Pripravil: J.P.

Vir: World Health Organization, National Institute of Mental Health, NHS, Mayo Clinic, MedlinePlus, Cleveland Clinic, SAMHSA

<p>The post Razbijanje srca, napetost, slabost: Anksioznost simptomi, ki lahko prestrašijo first appeared on NaDlani.si.</p>