Ukradena pravica do bivanja

Platforma za kratkoročni najem Airbnb je po vsem svetu povzročila spremembe v bivanjski politiki in sprožila številčno pomanjkanje stanovanj za prebivalce mest. Marsikje so se jo že odločili zamejiti na takšen ali drugačen način, marsikje pa so se tega bolj kot ne ustrašili, saj jim je, kot je na novinarski konferenci o kratkoročnem najemu v Pritličju dejala pravnica Barbara Rajgelj, »zrasla čez glavo«. Ker svet vodi denar in ne želje po boljšem življenju ljudi, se tej platformi in turističnim taksam, ki jih prinaša, uklanjajo vsi, od slovenskih politikov z nedavno sprejetim Zakonom o gostinstvu, ki Airbnb skorajda ni zamejil, dalje. V poročilu Združenih narodov smo lahko prebrali, da se je Airbnb zelo dobro vklopil tudi v izraelski genocid nad Palestinci, saj tudi ta ne bi še vedno trajal, če ne bi bil dobičkonosen.

Enostavno je preveriti, kje vse na okupiranem območju se lahko nastanite s pomočjo platforme, le ustvarite si profil in vpišete lokacijo, ki bi jo želeli obiskati. Tako vas lahko denimo sredi Zahodnega brega, 41 minut avtomobilske vožnje južno od Betlehema, v stanovanju s štirimi spalnicami in tremi kopalnicami za skupno sedem oseb pogosti Manu. Posebnost hiše naj bi bil izreden razgled na suho rečno dolino (vadi) iz z zelenjem okrašen zimski vrt. Tu ali v bližini lahko torej spite v hišah, ki jih najamete za 90 do 450 evrov na noč. Po raziskavi, ki jo je Guardian naredil letos pozimi, naj bi bilo na platformi najti 760 podobnih nastanitev na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Skupaj s platformo Booking.com bi lahko na okupiranih ozemljih Palestine hkrati bivalo dva tisoč turistov. O tem, kaj se dogaja z njihovimi sosedi in kako so do nepremičnin prišli, pa seveda ni zapisane niti besede.

Izraelski priseljenci Palestincem na Zahodnem bregu odvzemajo zemljo že od leta 1967, prvotne prebivalce pa so že pred eskalacijo spopadov, 7. oktobra 2023, izrinili na dvajset odstotkov prvotnega območja in si prilastili njihove nepremičnine in imetje.

Dvajset odstotkov pa je ravno delež, ki si ga Airbnb prilasti pri vsakem najemu. Ponudnik najemov je novembra 2018 napovedal, da bo dvesto nastanitev na okupiranem Zahodnem bregu odstranil iz svoje ponudbe, a si je nekaj mesecev kasneje, ko so izraelski odvetniki proti njemu vložili tožbo, premislil. Od leta 2019 dalje dobiček, ki ga pridobi iz Zahodnega brega sicer donira avstralskemu neprofitnemu Inštitutu za ekonomijo in mir, a s tem le na videz spira svojo slabo vest, saj s poslovanjem na okupiranih ozemljih nelegalno in nasilno pridobljena ozemlja normalizira. Hkrati pa omogoča nadaljevanje vojnih zločinov in »vzpostavljanje izraelskega sistema apartheida«, pravi Kristian Benedict iz Amnesty International Združenega kraljestva. Booking svojega dobička nikomur ne podari, sta pa obe platformi od začetka napadov število nastanitev na območju še povečali. Airbnb poleg tega ne želi povedati, koliko denarja naj bi iz tega naslova doniral v humanitarne namene. Po nekajmesečnemu trajanju tokratnega genocida pa sta obe platformi izrazili obžalovanje, a dejali, da popotnikov nočeta ovirati pri izbiri njihovih poti.

Obe podjetji sta se konec junija znašli še v poročilu Združenih narodov med podjetji, ki so vpletena v izraelski genocid. »Kolonialna prizadevanja in z njimi povezani genocidi so bili v preteklosti gnani in omogočeni s strani korporativnega sektorja. Komercialni interesi so prispevali k razlastitvi avtohtonih prebivalcev in zemljišč – načinu prevlade, znanem kot ‘kolonialni rasni kapitalizem’. Enako velja za izraelsko kolonizacijo palestinskih zemljišč,« so zapisali in v nadaljevanju še, da »če bi bila izvedena ustrezna skrbnost na področju človekovih pravic, bi se poslovne entitete že zdavnaj umaknile iz izraelske okupacije. Namesto tega so korporativni akterji po oktobru 2023 prispevali k pospešitvi procesa razseljevanja.«

Poročilo navaja tudi, da platformi za najem Booking in Airbnb prav tako »pomagata pri gradnji nezakonitih naselij z oglaševanjem nepremičnin in hotelskih sob na ozemlju, okupiranem s strani Izraela«. Odkar je Izrael začel vojno proti Gazi so »subjekti, ki so prej omogočali eliminacijo Palestincev in profitirali od izbrisa znotraj ekonomije okupacije, namesto da bi se umaknili, zdaj vključeni v ekonomijo genocida,« piše v poročilu. Delnice borze v Tel Avivu so se v tem času dvignile za rekordnih 179 odstotkov, kar je povečalo tržno vrednost za 157,9 milijarde dolarjev. 

Prejšnji teden se je posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino Francesca Albanese oglasila na več mestih po Sloveniji, kjer je pojasnila tudi, da je to, kar se gre Airbnb z doniranjem v humanitarne namene v resnici »humanitarno pranje«. V poročilu lahko seveda beremo še o številnih drugih podjetjih, za katere danes nasprotniki genocida in zagovorniki človekovih pravic pravijo, da bi jih bilo potrebno bojkotirati. Kako močno se vsi ti akterji zares bojijo gospodarske škode, ker je to nazadnje edino, kar šteje, pa kaže tudi poteza ZDA, ki so proti Albanese, ravno v času njenega predavanja v Slovenski filharmoniji, uvedle sankcije. Komu je vendar mar za človekove pravice, če je denar ta, ki vrti svet?

Pia Nikolič