Udarec za Jankovića – žrtve povojnega nasilja bodo dobile svoje grobove na ljubljanskih Žalah

Nad Slovenijo ob 81. obletnici konca druge svetovne vojne še vedno visijo sence temačne preteklosti povojnih pobojev, saj številne žrtve še niso našle miru v svojih grobovih. Zaradi kontinuitete določenih elit globoke države ostaja to vprašanje nerešeno. V upanjo, da se stvari končno uredijo, so tri stranke  v državnem zboru vložile Zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč.

Skupina poslank in poslancev, ki jo kot prvopodpisani vodi Janez Cigler Kralj, je včeraj v Državni zbor Republike Slovenije vložila Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Predlog je bil poslan predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću in je pripravljen za obravnavo po skrajšanem postopku, pri čemer predlagatelji utemeljujejo, da gre za vprašanje, ki zahteva jasno in sistemsko ureditev dostojnega pokopa ter urejanja spomina na žrtve vojnih in povojnih dogodkov.

Vprašanje spoštovanja do mrtvih

Predlagatelji poudarjajo, da gre za ureditev, ki presega tehnično vprašanje pokopov, saj v ospredje postavlja načelo pietete, spoštovanja do mrtvih ter oblikovanja trajnega spomina na vse žrtve vojn in revolucije, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost.

Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj (Foto: BOBO)

Eden osrednjih vsebinskih poudarkov predloga je določitev posebne ureditve za posmrtne ostanke še nepokopanih žrtev iz prikritih grobišč. Predvideno je, da se te žrtve dostojno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani, ki bi dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Ta status bi se oblikoval v sodelovanju pristojnega ministrstva in vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč, ki bi imela ključno vlogo tudi pri določitvi pogojev prenosa posmrtnih ostankov ter pri usklajevanju postopkov ekshumacij in pokopov.

Poslednje počivališče na Žalah v Ljubljani?

Predlog določa tudi časovni okvir, saj predvideva, da bi bil prenos posmrtnih ostankov na Žale izveden v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona. Poleg tega bi se na isto lokacijo pokopavale tudi naknadno odkrite žrtve prikritih vojnih grobišč, kar naj bi zagotovilo enotno in trajno ureditev tega občutljivega vprašanja v slovenskem prostoru.

Romske žrtve komunističnih pobojev še vedno niso dobile zadnjega počitka (Foto: posnetek zaslona)

Pomemben del predloga se nanaša tudi na register vojnih grobišč, kjer bi se natančnejša vsebina vpisa določila v okviru vladne komisije, s čimer predlagatelji zasledujejo večjo strokovno usklajenost in standardizacijo evidenc. Dodatno se predlaga tudi dopolnitev pravil glede varstva grobišč kot dela kulturne dediščine.

Nacionalni dan spomina na pobite

Predlog zakona uvaja še en simbolno pomemben element, in sicer razglasitev nacionalnega spominskega dneva, posvečenega žrtvam komunističnega nasilja. Ta bi se vsako leto obeleževal 17. maja in bi po mnenju predlagateljev predstavljal pomemben korak k celovitejšemu zgodovinskemu spominu ter javnemu priznanju vseh žrtev povojnih pobojev in prikritih grobišč.

V soboto slovesnost v prestolnici

V soboto, 16. 05. 2026, bo sicer v prestolnici, na Trgu republike, potekala slovesnost v spomin žrtvam komunizma, letos pod imenom “Ker smo ljudje”. Začela se bo ob 21. uri zvečer, organizatorji pa sporočajo: “Na predvečer narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pripravljamo na Trgu republike v Ljubljani slovesnost v spomin na vse, ki so trpeli zaradi revolucionarnega nasilja. Udeleženci se jim bodo poklonili s poslušanjem petja zvonov po vsej domovini, s slovensko himno in z molitvijo očenaša.”

A. S.