Učiteljski kader v krizi

Slovensko šolstvo se sooča s hudo kadrovsko krizo, saj primanjkuje učiteljev, zlasti za naravoslovne predmete, razredni pouk in specialno pedagogiko. Nizke plače, velika administrativna obremenitev in pomanjkanje motivacije mladih za pedagoške poklice dodatno zaostrujejo stanje. Ministrstvo sicer uvaja ukrepe, vendar so ti še vedno premalo učinkoviti, da bi dolgoročno rešili problem.

Kritična kadrovska stiska v šolah

Ravnatelji so se bili že jeseni prisiljeni znajti na različne načine, nekateri so celo zaposlovali kadre brez pedagoške izobrazbe, zgolj zato, da bi zagotovili izvajanje pouka. Ta trend je lahko problematičen, saj dolgoročno vpliva na kakovost izobraževanja. Strokovna usposobljenost učiteljev namreč ključno vpliva na učne rezultate otrok.

Na določenih osnovnih in srednjih šolah so bili dijaki v letošnjem šolskem letu več tednov brez pouka določenih predmetov, saj ni bilo dovolj učiteljev. Na eni od ljubljanskih gimnazij so dijaki kar mesec in pol ostali brez pouka matematike, na nekaterih osnovnih šolah pa so poučevale osebe brez ustreznih pedagoških kompetenc. Starši so se znašli v težavah, saj so morali za svoje otroke iskati inštruktorje, kar je pomenilo dodatne stroške, s tem pa se povečuje tudi neenakost med manj in bolj premožnimi učenci. Vse to kaže na resnost situacije, ki zahteva takojšnje rešitve.

Dodaten problem predstavlja tudi vse večja fluktuacija učiteljev, saj se mnogi po nekaj letih poučevanja odločijo za menjavo poklica ali delo v zasebnem sektorju, kjer so delovni pogoji boljši. Šole se tako srečujejo z nenehnim iskanjem novih kadrov, kar otežuje stabilnost izobraževalnega sistema.

Mladi nočejo postati učitelji

Vse manj mladih se odloča za učiteljski poklic, saj je ta pogosto podcenjen in slabo plačan. Začetna plača učitelja znaša približno 1.100 evrov neto, kar je ob visokih delovnih obremenitvah in odgovornosti premalo privlačna ponudba. Naravoslovci, matematiki in informatiki raje izberejo delo v gospodarstvu, kjer lahko zaslužijo bistveno več – začetna plača je tudi po trikrat višja.

Poleg nizkih plač učitelji pogosto izpostavljajo tudi povečane administrativne zahteve, ki jim kradejo dragoceni čas, ki bi ga lahko namenili pouku. Dodatno pa jih bremenijo vedenjske težave učencev in vse bolj zahtevni starši, kar še povečuje stres na delovnem mestu.

Poleg tega mnogi mladi v učiteljskem poklicu ne vidijo dovolj priložnosti za napredovanje. Karierna rast je počasna, dodatno izobraževanje in napredovanje pa sta pogosto pogojena z birokratskimi postopki, ki učitelje odvračajo od dolgoročnega ostajanja v poklicu.

Vpliv pomanjkanja učiteljev na izobraževalni sistem

Zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih učiteljev se zmanjšuje kakovost izobraževanja. Šole vse bolj izbirajo drugačne rešitve, kot so zaposlovanje strokovnjakov iz drugih področij, ki nimajo pedagoške izobrazbe. Poleg tega pomanjkanje učnega kadra pomeni večje število nadomeščanj, kar ustvarja nekonsistentno učno okolje za otroke. 

Zmanjšanje števila kvalificiranih učiteljev vpliva tudi na motivacijo učencev. Manj strokovno usposobljenih učiteljev pogosto pomeni manj inovativnih učnih pristopov in slabše prilagajanje sodobnim izobraževalnim metodam, kar lahko vodi v večjo nezainteresiranost učencev za posamezne predmete.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se zaveda resnosti problema in uvaja različne ukrepe, med katerimi so povečanje števila štipendij za pedagoške poklice, sofinanciranje dodatnih izobraževanj za učitelje in reforma plačnega sistema, ki prinaša višje plače predvsem za učitelje začetnike.

Ministrstvo spodbuja tudi občine k dodeljevanju neprofitnih stanovanj mladim učiteljem, kar bi lahko v poklic privabilo več kandidatov. Prav tako so že v teku analize, ki bodo pokazale dejanski obseg pomanjkanja kadrov, da bi lahko ciljno usmerili rešitve.

Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da je za dolgoročno rešitev nujno tudi izboljšanje delovnih pogojev učiteljev, zmanjšanje administrativnih obremenitev in uvedba večjih spodbud za mentorstvo ter dodatno izobraževanje.

Februarja se bodo zaključili vpisni roki za nove generacije osnovnošolcev, a številni starši se sprašujejo, ali bo prihodnje šolsko leto sploh na voljo dovolj učiteljev. Dolgoročne rešitve, kot so višje plače, izboljšanje delovnih pogojev in administrativne razbremenitve učiteljev, bodo nujne, če želimo zagotoviti kakovostno izobraževanje za prihodnje generacije.

Ministrstvo poudarja, da je reševanje kadrovske krize kompleksen proces, ki zahteva previdno izvajanje ukrepov, ki ne bodo zmanjševali kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Kljub tem naporom pa ostaja odprto vprašanje, ali bodo ukrepi dovolj hitri in učinkoviti, da preprečijo nadaljnje poslabšanje razmer in čim bolj zmanjšajo škodo ob premalo predanem znanju.

PETRA ZNOJ