Na Dunaju odprli razstavo slovenskega slikarstva Svet v barvah

V dunajski galeriji Spodnji Belvedere so odprli razstavo Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918. Razstava, ki jo je galerija Belvedere pripravila skupaj z Narodno galerijo Slovenije, združuje 132 del slovenskih in avstrijskih umetnikov, ki so bili po besedah direktorice Narodne galerije Barbare Jaki povezani na tak ali drugačen način.

Razstava predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva od pomladi narodov do razpada skupne avstro-ogrske države.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v otvoritvenem nagovoru izrazila hvaležnost strokovnjakom iz Avstrije in Slovenije, ki s pripravo razstave kažejo vso prepletenost usod naših prednikov in pahljačo likovne ustvarjalnosti. Spomnila je, da je bil Dunaj številnim umetnikom, katerih dela so predstavljena na razstavi, prvi cilj na slikarski karierni poti ter da je bil za Slovence stoletja mesto, kjer so pridobili najvišjo možno izobrazbo in naredili kariero.

Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je v nagovoru izpostavil, da je odprtje razstave v središču današnjega obiska slovenske predsednice na Dunaju, umetnost in kultura pa sta po njegovih besedah preredko razlog obiskov. Spomnil je na tesne povezave med slovensko in avstrijsko kulturo ter naštel nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi prevajalko Danielo Kocmut in pisatelja Draga Jančarja, ki sta dobitnika avstrijskih nagrad, ter umetnico Emo Petrič, ki je razstavljala v cerkvi sv. Štefana na Dunaju.

Barbara Jaki, ki je tudi sokustosinja razstave, je opomnila, da je bil Dunaj prestolnica nekoč skupne države in alma mater slovenskih intelektualcev, poleg tega je tam delovala likovna akademija, ki so jo obiskovali nadarjeni posamezniki iz celotne Habsburške monarhije. Spomnila je na politične, ekonomske in kulturne povezave med Ljubljano in Dunajem. Slovenci smo med drugim Dunaju dali Plečnikove mojstrovine, dva profesorja na likovni akademiji – Lovra Janšo in Franca Kavčiča, v stalni zbirki galerije Zgornji Belevedere pa sta danes sliki slovenskih umetnikov Jožefa Tominca in Ivana Groharja, je naštela.

Na razstavi so med drugim predstavljena dela Janeza in Jurija Šubica, Jožefa Petkovška, Ivane Kobilca, Ferda Vesela, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matije Jame in Mateja Sternena, postavitev pa bogatijo še na novo odkriti dokumenti iz avstrijskih arhivov, ki dodatno osvetljujejo kulturne in politične povezave med Dunajem in Ljubljano na začetku 20. stoletja, je povzela direktorica Narodne galerije.

Generalna direktorica muzeja Belvedere Stella Rollig pa je povedala, da se v njem posvečajo predstavljanju umetnostne zgodovine in zgodovine, pri čemer se osredotočajo na Evropo, še posebej Srednjo Evropo. Z razstavo Svet v barvah: Slovensko slikarstvo 1848-1918 pa po njenih besedah pišejo novo poglavje v umetnostni zgodovini Evrope.

Zbrane sta nagovorila tudi slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina ter kurator muzeja Belvedere in sokustos razstave Markus Fellinger.

Osrednja tema razstave so likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti ter zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu. Vseh razstavljenih del je 132, od tega jih je 108 iz slovenskih ter 24 iz avstrijskih javnih in zasebnih zbirk.