Tvorba možganskih celic: Se res dogaja vse življenje?

Ali so naši možgani res še zmožni ustvarjati nove celice tudi, ko smo že odrasli? Dolga leta je prevladovalo prepričanje, da se po otroštvu možgani ne obnavljajo več. Potem pa, počasi, košček po košček, so začele prihajati zgodbe iz laboratorijev, ki so staro pripoved postavile na glavo. Nevrogeneza, ta skrivnostna tvorba novih možganskih celic, očitno ni rezervirana samo za mlade.

In ja, možgani niso statična gmota. Precej daleč od tega. To odkritje tiho spreminja razumevanje staranja, spomina in celo možnosti, kako se lotiti bolezni, ki so se še pred desetletji zdele neukrotljive. Pa lahko sami, z nečim, kar počnemo vsak dan, poskrbimo za rast novih nevronov? Dvom, upanje, radovednost, vse to hodi z ramo ob rami.

Kaj je nevrogeneza?

Nevrogeneza pomeni, da se pojavijo nove živčne celice. Največ tega dogajanja se zgodi v dveh predelih: hipokampus (spomin, učenje) in vohalna čebulica. Prav v hipokampusu, kot pravijo raziskovalci, se tudi odraslim lahko zgodi, da se v možganih rodi kaj novega. Ne dosti, ne povsod, a vendar.

Najnovejša znanstvena odkritja

Živali so nam dale prve namige že pred desetletji. V zadnjem času pa so raziskovalci s posebnimi barvili in sodobnimi slikovnimi napravami končno uspeli odpreti vrata tudi v človeške možgane. Ena izmed študij iz leta 2024 je to res potrdila, čeprav je obseg novonastalih celic manjši kot pri mladih. Vse pa ni črno-belo, razlike med posamezniki so velike, merjenje pa pravi izziv. Kljub temu večina nevroznanstvenikov danes sprejema, da odrasli možgani niso le muzejski eksponat, ampak nekaj živega.

Foto: Nevroznanstvenik

Dejavniki, ki vplivajo na tvorbo novih celic

Redna telesna aktivnost, morda sprehod ali tek po bližnjem gozdu, lahko pomaga. Tudi uravnotežena prehrana z antioksidanti in omega-3 maščobami ima svojo težo. Na drugi strani pa stres in pomanjkanje spanja zavirata ta proces. Okolje, v katerem živimo, ni zanemarljivo, nova znanja, reševanje ugank, druženje, vse to pusti sled v možganih. Čedalje več raziskav namiguje, da lahko vsak s svojim slogom življenja nekoliko vpliva na svoje možgane, morda celo poveča število novih nevronov.

Zakaj je tvorba novih celic pomembna?

Nova odkritja v nevrogenezi prebujajo upanje za bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, depresija ali poškodbe možganov. Če bi razumeli, kako res spodbuditi rast novih nevronov, bi bile terapije prihodnosti morda povsem drugačne. Po drugi strani pa, vsi ti podatki samo še enkrat pokažejo, da so možgani nekaj, za kar se je smiselno truditi, ne glede na leta.

Foto: Nevron

Kritične točke in odprta vprašanja

Dokazi so vedno bolj prepričljivi, a znanost še ni rekla zadnje. Nekatere študije med starejšimi niso našle večjih količin novih celic, kar postavlja pod vprašaj, koliko vlogo imajo geni, bolezni, navade. In ostaja tisti nemir, ali lahko s spremembami navad res dolgoročno vplivamo na možgane? Nekaj odgovorov še manjka.

Kaj bomo naredili za svoj um?

Raziskave o tvorbi novih celic v odraslih možganih so v zadnjih letih skoraj kot tisti svež zrak, ki ga vdihneš zgodaj zjutraj, še ne veš, kaj prinaša. Koliko lahko res vplivamo na svoj um? Jasno je le, da se skrb za možgane ne začne in ne konča v otroštvu. Vprašanje ostaja: kako boste danes poskrbeli za svoje možgane?

Pripravil: J.P.

Vir: Nature Neuroscience, Journal of Neuroscience, Science, Nacionalni inštitut za javno zdravje, World Health Organization, BBC Science Focus

The post Tvorba možganskih celic: Se res dogaja vse življenje? first appeared on NaDlani.si.