Tudi Starlink je moč motiti

V Iranu, kjer so oblasti izključile dostop do interneta prek mobilnih in fiksnih omrežij, se bogatejši razred prebivalstva na internet povezuje s Starlinkovimi terminali. Ti so v Iranu prepovedani, a SpaceX uporabo tolerira. Za režim tega ne moremo trditi, saj je uporaba od lani kazniva, uradno s šestimi do štiriindvajsetimi meseci zapora. Starlink ni poceni, saj naročnina stane 50 dolarjev mesečno za 100 GB podatkov in 100 dolarjev za neomejeni prenos. Kljub temu je v Iranu okoli 50.000 uporabnikov. Toda Starlink v Iranu zadnje dni deluje zelo slabo ali sploh ne. Zdi se, da oblasti motijo delovanje, pri čemer ni povsem jasno, na kakšen način preprečujejo sprejem signala. Možnosti je več. Zagotovo motijo signal GPS, ki je ključen za pozicioniranje sprejemnikov, ki morajo poznajo svoj položaj, da se lahko sproti obračajo proti satelitom. Obračanje ni fizično, temveč se prilagaja snop oddajanja in sprejemanja antenskih elementov (phased array antenna). Starlink uporablja frekvenčni pas 14,0-14,5 GHz za komunikacijo proti satelitom, ki pa ga verjetno ne blokirajo. To bi bilo tehnično zelo zahtevno, ker terminali komunicirajo navzgor proti satelitom, vsak trenutek pa jih vidijo več. Verjetnejše so motnje frekvenčnega pasu 10,7-12,7 GHz, po katerem poteka komunikacija v nasprotni smeri. Terminali so resda usmerjeni proti satelitom, a poberejo tudi nekaj stranskega šuma. Če je motilni signal bistveno močnejši, bo preglasil Starlinkove satelite. Terminali teoretično lahko delujejo tudi brez GPS, a je prenos počasnejši in večkrat prekinjen. Tudi drugim motnjam se poskušajo izogniti, denimo s prestopom z modulacije QAM na QFDM ali QPSK, a vse to znižuje hitrost prenosa podatkov. Motnje Starlinka so za zdaj sorazmerno učinkovite, saj je internetnega prometa iz Irana zanemarljivo malo.[st.slika 76107]