Obnova Pšate: tudi močno degradirana reka ima lahko prihodnost

Porečje Pšate je primer reke, ki je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem: z regulacijami, poglabljanjem struge in omejevanjem prostora vodi. Danes pa postaja vse bolj jasno, da je prav takšen pristop del razloga, zakaj so poplave hitrejše, suše izrazitejše, naravni procesi pa osiromašeni.

V okviru projekta je potekalo večdnevno strokovno delo na terenu in z modeli, namenjeno prav iskanju možnosti za obnovo Pšate. Pri tem sta sodelovala tudi britanska strokovnjaka dr. George Heritage in dr. Rob Williamson iz podjetja Dynamic Rivers, ki ima več kot štirideset let izkušenj in več kot 50 projektov obnove rek po Evropi.

Pšata ni brezupen primer

Oba strokovnjaka sta ob ogledu Pšate odkrito poudarila, da ju je stopnja degradacije reke sprva negativno presenetila. »Na prvi pogled vidiš zelo poenostavljen in utesnjen sistem, ki ne opravlja več svojih naravnih funkcij,« je poudaril Heritage. A vtis se je na terenu hitro spremenil. »Ko začneš gledati natančneje, vidiš ogromno mest, kjer je mogoče z manjšimi posegi sprožiti velike spremembe. To je tisto, kar daje optimizem,« je dodal Williamson.

Po njunih besedah Pšata nikakor ni brezupen primer. Nasprotno – prav zaradi močnih regulacij je marsikje jasno razvidno, kje sistem ne deluje in kje bi bilo mogoče s postopnimi ukrepi izboljšati stanje celotnega porečja.

Obnova Pšate pomeni vračanje prostora vodi

Obnova reke pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo in dajejo s tem možnost življenja naravi in s tem ljudem.

Reka ni le vodni tok med dvema bregovoma. Je celoten rečni sistem, ki vključuje strugo, poplavno ravnico, pritoke, podzemno vodo ter pretok sedimentov. Ko je ta sistem močno reguliran, voda teče hitreje, poplavni valovi so višji, suše izrazitejše, narava pa izgublja prostor.

»Če reki vzameš prostor, si bo ta prostor nekoč vzela nazaj – običajno takrat, ko nam to najmanj ustreza,«

Obnova Pšate zato pomeni vračanje prostora vodi tam, kjer je to mogoče, izboljševanje povezav s pritoki, upočasnjevanje odtoka in izkoriščanje naravnih procesov, ki sami blažijo poplave in zadržujejo vodo v pokrajini. Vse to je možno dopolnjevati tudi z gradnjo inženirskih objektov, kjer je to neobhodno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi.

Naravno delujoče reke so pomembne

Podnebne spremembe prinašajo več ekstremov – tako poplav kot suš. Klasični ukrepi, ki temeljijo predvsem na utrjevanju strug in višjih nasipih, pogosto težave le prestavljajo nižje po toku.

Izkušnje iz tujine kažejo, da naravno delujoče reke:

• blažijo poplavne konice in zmanjšujejo poplavno ogroženost,
• zadržujejo vodo v sušnih obdobjih ter izboljšujejo vodno bilanco pokrajine,
• izboljšujejo kakovost voda z naravnimi procesi samočiščenja,
• ustvarjajo stabilnejše razmere za kmetijstvo,
• obnavljajo in povezujejo naravne habitate ob rekah,
• povečujejo biotsko raznovrstnost,
• krepijo odpornost rečnih in obrečnih ekosistemov,
• povečujejo splošno odpornost prostora na podnebne spremembe.

»Ljudje so se navadili na zelo degradirane reke in jih dojemajo kot normalne. Ko pa vidiš obnovljen odsek, razumeš, kaj vse reka zmore, če ji to dovolimo. Opazovanje takšne reke prinaša veliko zadovoljstvo,« je poudaril Heritage.

foto_Leja_Bernard_Institut_REVIVO-

V načrtu soustvarjanje z lokalnimi skupnostmi

Kot so sporočili s projekta, se bodo v marcu začele posvetovalne delavnice v porečju Pšate, ki bodo potekale v občinah, skozi katere teče Pšata: Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Mengeš, Domžale in Trzin.

Z delavnicami želijo vključiti prebivalce že v fazi iskanja najbolj primernih lokacij za morebitne ukrepe in ne šele takrat, ko so odločitve že sprejete. Gre za začetek soustvarjalnega skrbništva Pšate in premik k upravljanju od spodaj navzgor – kjer lokalno prebivalstvo ne prejme le informacij, temveč ima dejansko možnost sooblikovati prihodnost reke.

Vir: Life2Rivers

The post <strong>Obnova Pšate: tudi močno degradirana reka ima lahko prihodnost</strong> appeared first on Eko Dežela.