2 days ago
20
ARTICLE AD
V soboto popoldne se je idilična zabava na enem od splavov v Novem Beogradu prelevila v prizorišče groze. V reki Savi je eden izmed udeležencev zagledal truplo otroka. Vzdušje na zabavi se je v trenutku spremenilo – sledile so sirene, izpraševanja, šok. Truplo deklice, stare okoli sedem let, v razpadlem stanju, brez prijave izginotja. Kdo je bila? In zakaj je nihče ni pogrešal?
Šok, ki je razparal spokoj sobotnega popoldneva
NOVI BEOGRAD – Ob približno 15. uri v soboto, 22. marca 2025. Zabava na splavu, glasba, smeh, sonce nad Savo. Potem pa: tišina. Eden izmed gostov opazi nekaj v vodi. Sprva pomisli na smeti. Morda lutka? A ne. Preveč podobna otroku.
Deklica. V rjavih hlačah. Rožnato-siv pulover. Nepremična. Plava med štorami in vejevjem. V nekaj minutah so na kraju policisti. Splav je evakuiran, obrežje zaprto. Truplo odpeljano na Inštitut za sodno medicino v Beogradu.
Zabava se je končala. Za vedno.
“Telo je bilo dolgo v vodi in je v fazi razkroja, zaradi česar je nemogoče govoriti o vzroku smrti,” je za Nova.rs povedal vir iz policije. Po besedah preiskovalcev obstaja možnost, da je bilo truplo v vodi več mesecev.
In zdaj tisto, kar vsakogar najbolj stisne v prsih:
Nihče je ne pogreša.
Deklica brez glasu, brez imena
Policija je v dneh po najdbi preverila vse prijave o pogrešanih otrocih na območju Beograda in Srbije. Nič. Nobena ustrezna deklica. Nobeno poročilo iz šol, vrtcev, niti prijava s strani svojcev.
Blic.rs je 24. marca poročal, da v nacionalni bazi pogrešanih oseb ni zabeležene sedemletnice, ki bi ustrezala opisu. Nobenega dokumenta, nobene fotografije.
Otrok, ki je izginil – neznano kdaj, neznano od kod. In nihče ni opazil?
To ni le pretresljivo. Je alarm. Če ni bilo prijave, potem se postavlja vprašanje: je bil otrok vključen v sistem? Ali je bila deklica kdaj vpisana v šolo? V evidencah zdravstvenega sistema? Je sploh imela dokumente?
Ali pa je bila del črnega toka? Trgovine z ljudmi? Ali zgolj… pozabljena?
RTS poroča, da preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti. Tudi ne scenarija, da je deklica iz tujine. Povezali so se s policijami iz BiH, Črne gore, Hrvaške in Makedonije.
Toda za zdaj – tišina.
Ko reka vrne, kar je svet izgubil
Sava je zadnje tedne narasla. Po podatkih srbske hidrometeorološke službe je v tretjem tednu marca reka presegla dolgoletno povprečje za skoraj 80 centimetrov. Več vode, več naplavin. In, kot kaže ta primer – tudi resnic, ki pridejo na plano.
Je truplo priplavalo iz Beograda? Morda iz Drine? Kolubare? Možno celo iz Bosne? Kurir.rs navaja, da tokovi delajo Čuda. Če je telo plavalo več mesecev, potem kraj smrti morda ni niti blizu najdbe.
In to je zdaj težava. Preiskava je skoraj brez izhodišča.
Obdukcija kot edina nit
Inštitut za sodno medicino v Beogradu ima v rokah truplo, ki morda skriva odgovore. Morda.
A stanje telesa je slabo. Nova.rs navaja, da bo verjetno edina uporabna metoda identifikacije analiza DNK. Če bodo sploh lahko kaj vzeli iz zob ali kosti.
V primeru, da se ne javi noben sorodnik, ostaja le baza podatkov. In čakanje. Veliko čakanja.
Telegraf.rs poroča, da so srbske oblasti že zaprosile mednarodne institucije za sodelovanje. Primer je bil razširjen tudi na evropski sistem pogrešanih otrok.
Toda brez identitete ni ne imena, ne datuma, ne kraja. Le truplo. In oblačila, ki zdaj ležijo v plastični vrečki.
Zgodovina uči. Ampak smo jo sploh poslušali?
Primer ni osamljen. Leta 2017 je Beograd pretresla zgodba o dečku iz Borče. Tudi njega ni nihče pogrešal. Dva meseca kasneje so truplo našli v zabojniku. Prepoznali so ga šele po DNK. Bil je otrok bolgarskih priseljencev.
Leta 2021 – truplo deklice iz Sirije v reki blizu Prištine. Tudi tam ni bilo takojšnje prijave. In tudi tam se je odprla debata: ali obstajajo nevidni otroci?
Zgodovina nas opominja. Vprašanje pa ostaja: smo se kaj naučili?
Strokovnjaki bijejo plat zvona
RTV Srbije je v nedeljo objavila pogovor s sociologinjo dr. Marijo Knežević: “Če se potrdi, da otrok ni bil nikjer prijavljen kot izginuli, potem imamo opravka z zelo resnim institucionalnim zlomom. Sistem zaščite otrok očitno ni dovolj učinkovit, da bi prestregel signale zlorabe ali zanemarjanja.”
Psiholog dr. Goran Ilić za Politiko.rs opozarja: “Če otrok ni v nobeni evidenci, potem je vprašanje, ali je bil sploh kdaj vključen v izobraževalni sistem. To pa kaže na širši družbeni problem.”
Oba pozivata k temeljitemu pregledu institucij – ne le policije, temveč šolstva, zdravstva, socialnih služb.
Žalost, ki je zarezala globoko
Na omrežju X se je v nekaj urah po objavi razvnela razprava. Fotografije policije ob reki, rumeni trakovi, izjave pretresenih mimoidočih.
“Kako je mogoče, da otroka ni nihče pogrešal?!” je zapisala uporabnica @MilicaS. Drugi zahtevajo uvedbo posebne enote za primere otrok brez identitete. Tretji opozarjajo na šolski sistem: “Ali vpisujemo vse otroke? Vse?”
Minister za notranje zadeve Bratislav Gašić je v nedeljo za RTS dejal: “Ne bomo mirovali, dokler ne ugotovimo, kdo je bila deklica in kaj se ji je zgodilo. Nihče ne bo ostal neodgovoren.”
Otroci, ki jih ni nihče slišal
To ni zgodba o utopitvi. Ne (le) o kriminalni preiskavi.
To je zgodba o nevidnem otroku.
O nekom, ki morda nikoli ni bil vpisan v vrtec. Ki ni imel rojstnega lista. Ki ni nikoli obiskal zdravnika. Ki se je izgubil v tišini.
In zdaj se sprašujemo, kako je to mogoče. Ampak… ni prepozno?
Ali pa je deklica zadnji opomin, da otroci ne smejo izginiti brez glasu?
Kaj zdaj?
Obdukcija. Preiskava. DNK. Morda mednarodna pomoč. In javnost, ki ne bo pozabila.
Naj bo ta zgodba klic – za vsa ministrstva, za vse starše, za vsako družbo. Da ne pozabimo nobenega otroka. Da vsi otroci štejejo.
Če imate informacije o otroku, ki ustreza opisu (deklica, stara 6–8 let, rjave hlače, rožnato-siv pulover), se obrnite na najbližjo policijsko postajo ali pokličite anonimno številko 192.
Viri: Nova.rs, Blic.rs, Kurir.rs, RTS.rs, Telegraf.rs, Politika.rs
Pripravil: N. Z.
The post Truplo deklice na splavu v Beogradu: Nihče je ni iskal. Kako je to mogoče?! first appeared on NaDlani.si.
English (US)