.png)
4 hours ago
35
ARTICLE AD
Odločitev Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o enoletnem premoru pri uvedbi davka na emisije ladijskega prometa je pomenila hud poraz za Evropsko unijo in njene okoljske ambicije. Zgodbo je k razpletu vodila diplomatska ofenziva ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki se je osebno zavzel za zaustavitev ukrepa.
Na razgretem zasedanju v Londonu je več držav, med njimi Savdska Arabija in Rusija, podprlo ameriško pobudo za preložitev glasovanja. S tem so bili zamrznjeni poskusi oblikovanja globalnega sistema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča pomorski sektor. Ta je po ocenah strokovnjakov odgovoren za približno 3 odstotke svetovnih izpustov.
Predlog, o katerem so članice IMO razpravljale več kot leto dni, je predvideval oblikovanje mednarodnega mehanizma, s katerim bi ladje, ki uporabljajo fosilna goriva, plačevale pristojbino glede na količino izpustov, navaja Politico. Sredstva bi bila namenjena razvoju zelenih tehnologij in podpori državam v razvoju pri prehodu na čistejše energente.
Ameriška administracija je ukrepu nasprotovala več mesecev. Trump je dan pred koncem pogajanj na družbenem omrežju Truth Social označil predlog za „globalno podnebno prevaro“ in napovedal, da „Združene države ne bodo dopuščale, da bi mednarodne organizacije obdavčile ameriško industrijo“. Po navedbah Politica je Bela hiša v zadnjih tednih izvajala močan pritisk na posamezne države članice, da bi se vzdržale glasovanja ali glasovale proti.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Taylor Rogers je odločitev IMO pozdravil z besedami, da je „predsednik Trump preprečil katastrofalen ukrep, ki bi škodoval ameriškemu gospodarstvu in državam po svetu“.
Evropska unija ostala brez enotnega stališča
V Bruslju je odločitev sprožila razočaranje. Izvršna podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera je zamudo pri sprejemanju pravil označila za „ogromno sramoto“, medtem ko so v Evropski komisiji sporočili, da je odlog „obžalovanja vreden“, saj bo upočasnil napredek pri razogljičenju pomorskega prometa.
Politico navaja, da so se razlike pokazale tudi znotraj Evropske unije. Čeprav je uradno podpirala uvedbo davka, sta se med glasovanjem članici EU, Grčija in Ciper, odločili za vzdržanost. Po neuradnih virih so se v Atenah ustrašili posledic za tamkajšnje ladjarje, ki sodijo med največje na svetu. Grški predstavnik, ki ni želel biti imenovan, je za Politico dejal, da bi „uvedba strogega davka povzročila podražitve in zmanjšala konkurenčnost podjetij, saj alternativna goriva še niso dovolj dostopna“.
Nasprotniki zmagali z zavezništvom fosilnih držav
Zamuda pri sprejetju ukrepa je razveselila predvsem največje izvoznice fosilnih goriv. Savdska Arabija in Rusija sta na srečanju nastopili usklajeno in pozvali k „premisleku o posledicah za svetovno gospodarstvo“. Po poročanju Politica sta državi v zadnjih mesecih lobirali pri manjših članicah IMO, da se postavijo proti obdavčitvi.
Do spremembe stališča je prišlo tudi na Kitajskem, ki je sprva podpirala ukrep, zdaj pa se je pridružila državam, ki zahtevajo preložitev. S tem je bila vzpostavljena večina, ki je glasovala za enoletni odmor pri nadaljnjih pogovorih.
Savdski delegat je po poročanju tujih agencij poudaril, da bi „uvedba davka poglobila globalne razlike med bogatimi in revnimi državami“. Ob tem je izpostavil, da ima vsaka država „pravico skrbeti za lastne državljane in gospodarstvo“.
Reakcije industrije in okoljevarstvenikov
V pomorski industriji so na odločitev reagirali z mešanimi občutki. Mednarodna ladijska zbornica (International Chamber of Shipping), ki zastopa več kot 80 odstotkov svetovne trgovske flote, je izrazila razočaranje. Njen generalni sekretar Thomas A. Kazakos je zapisal, da sektor potrebuje „jasna pravila, da bi lahko vlagal v razogljičenje pomorstva“, in da „nejasnost prinaša tveganje razdrobljenih regionalnih ukrepov“.
Podobno stališče je zavzela tudi okoljska organizacija Opportunity Green. Njena predstavnica Emma Fenton je za Politico dejala, da je odločitev „dokaz pomanjkanja poguma držav, da bi stopile v bran podnebnim ranljivim državam“. Po njenih besedah so ZDA in njihovi zavezniki „z izsiljevanjem dosegli zastoj v ključnem trenutku za globalni prehod“.
Na drugi strani je ameriška gospodarska zbornica pozdravila Trumpovo potezo in opozorila, da bi „enostranski globalni davek izkrivljal trge in odvračal naložbe v čistejše tehnologije“. Predsednik njenega Inštituta za globalno energijo Marty Durbin je dodal, da je bil predlog „nepregleden in prenagljen“ ter brez zadostne podpore držav članic IMO.
Po izidu glasovanja, ki je bil po navedbah Politica sprejet s tesno večino, bodo pogajanja začasno ustavljena. V naslednjem letu naj bi članice IMO preučile alternative in poskušale doseči širši konsenz o mehanizmu za zmanjšanje emisij.
Analitiki opozarjajo, da bi lahko z zamudo izgubili leto dni dragocenega časa pri prehodu pomorskega sektorja na čistejša goriva. Okoljske organizacije ob tem svarijo, da bi v primeru ponovnega neuspeha posamezne regije, vključno z EU, lahko uvedle lastne ukrepe, kar bi povzročilo neenotnost in višje stroške za industrijo.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Trumpova administracija ustavila globalni podnebni davek na emisije ladijskega prometa je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)