.png)
4 hours ago
29
ARTICLE AD
[STA] – Sovražni govor spodkopava občutek varnosti in enakosti v družbi, je v pogovoru za Sobotno prilogo časnika Delo poudarila generalna državna tožilka Katarina Bergant. Usmerjen je proti skupini zaradi njihove pripadnosti na podlagi določene osebne okoliščine z namenom spodbujati diskriminacijo, izključevanje ali celo nasilje nad njimi, je navedla.
Sovražni govor je “usmerjen proti skupini ljudi ali posameznikom iz te skupine zaradi njihove pripadnosti na podlagi osebne okoliščine, kot so narodnost, rasa, vera, spol ali spolna usmerjenost, z namenom spodbujati njihovo diskriminacijo, izključevanje ali celo nasilje nad njimi,” je poudarila.
“Ko govorimo o izpolnjenih zakonskih znakih kaznivega dejanja, mora storilec z dejanjem javno spodbujati nasilje, nestrpnost in sovraštvo; dejanje mora biti storjeno na podlagi ene od osebnih okoliščin posameznika kot dela skupine, dejanje mora biti storjeno bodisi na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red, bodisi z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev,” je naštela.
Vsi ti elementi morajo biti po njenem pojasnilu zajeti v storilčevem naklepu. “Če ni izpolnjen eden od naštetih zakonskih znakov, kaznivega dejanja ni,” je opozorila.
Po njenem opažanju se pogosto pozablja, da je kazenski pregon sovražnega govora zadnji korak, namenjen najhujšim oblikam. Pred tožilstvom je cela vrsta tistih, ki bi morali takšen govor zajeziti.Glede zadev, povezanih s sovražnim govorom in romsko problematiko, je poudarila, da gre za vsebini, ki ju politika pogosto, tudi neupravičeno uporabi za napade na pravosodje. Pri tem je zatrdila, da na tožilstvu vse zadeve obravnavajo v skladu z zakonom, ki jim postavlja okvire, ki niso vedno v skladu s pričakovanji.”
To nikakor ne pomeni, da se ne zavedamo občutljivosti družbenih vprašanj, in prav zato na tem mestu znova opozarjam, da so kazenske sankcije le ena, zadnja možnost v nizu ukrepov, ki bi jih morali že veliko prej obravnavati ustrezni družbeni podsistemi,” je pozvala.
O sovražnem govoru je bilo veliko razprave pri nastajanju novega zakona o medijih, ki ga je DZ sprejel septembra. Zakon želi sovražni govor namreč omejiti. Določa, da finančne podpore medijem s sredstvi državnega proračuna ne bodo dobili izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Vendar je bil del javnosti in politike nezadovoljen do tega dela, češ da bo oblast lahko zdaj samovoljno kaznovala medije, ki so kritični do nje.
foto: zajem zaslona
Morda vas zanima tudi
Objava Generalna državna tožilka za Delo: Sovražni govor spodkopava občutek varnosti je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)