Trumpova administracija meni, da napadi v Karibih ne zahtevajo odobritve kongresa

9 hours ago 25
ARTICLE AD

Ameriški kongres ocenjuje, da napadi predsednika Donalda Trumpa na domnevna venezuelska plovila za tihotapljenje drog v Karibskem morju sodijo pod resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, ki od predsednika zahteva odobritev kongresa za vojaške operacije, daljše od 60 dni.

Zakon o vojnih pooblastilih iz leta 1973 določa, da mora predsednik v 48 urah po začetku vojaške akcije o tem obvestiti kongres, nadaljevanje operacije po 60 dneh pa mora biti izrecno odobreno. Kongresne službe zdaj menijo, da operacije v Karibskem morju izpolnjujejo pogoje tega zakona, saj gre za ponavljajoče se napade na tarče, za katere ZDA menijo, da so vključene v tihotapljenje drog, poroča Euronews.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je kongresu ta teden sporočilo, da po njihovem pravnem mnenju predsedniku Trumpu ni treba pridobiti dodatne odobritve, ker operacija ne dosega ravni „sovražnosti“, kot jo predvideva zakon. Glavni pravni svetovalec ministrstva Elliot Gaiser je po navedbah oseb, seznanjenih z zadevo, pojasnil, da gre za omejene in natančno usmerjene vojaške ukrepe, ki ne pomenijo neposrednega tveganja za ameriško vojaško osebje.

V Beli hiši poudarjajo, da ZDA ciljajo izključno na plovila, za katera obveščevalne službe menijo, da se uporabljajo za prevoz prepovedanih drog. Neimenovani visoki uradnik administracije je dejal, da napadi potekajo z brezpilotnimi letali, izstreljenimi z ameriških vojaških ladij, ki patruljirajo ali so zasidrane na varni razdalji.

Po njegovih besedah gre za „natančne udare z mednarodnih voda“, ki so izvedeni tako, da posadke ciljnih plovil ne morejo ogroziti ameriškega osebja. Po navedbah obrambnega ministra Peta Hegsetha je ameriška vojska doslej izvedla 14 zračnih napadov v Karibskem morju in vzhodnem Pacifiku, pri čemer je bilo ubitih najmanj 62 ljudi, osumljenih sodelovanja v tihotapljenju drog.

Sklicevanje na Obamov primer iz leta 2011

Administracija predsednika Trumpa je kongresu sporočila, da predsednik to operacijo obravnava kot „formalni oboroženi spopad“, ne pa kot „sovražnosti“. Takšna razlaga je podobna tisti iz časa predsednika Baracka Obame, ko je Bela hiša leta 2011 pri Natovi operaciji v Libiji trdila, da ZDA niso v sovražnem spopadu, ker na terenu ni bilo ameriških vojakov in ker je bilo tveganje za ameriške žrtve zelo majhno.

Razlika je v tem, da je bila Obamova operacija del večdržavne misije Nata in je temeljila na resoluciji Varnostnega sveta ZN. Trumpova kampanja proti tihotapljenju drog v Karibih takšne mednarodne pravne podlage nima, zato v kongresu opozarjajo, da je prostor za enako pravno razlago precej ožji, navaja Euronews.

Zakon o vojnih pooblastilih določa, da mora predsednik prekiniti operacijo po 60 dneh, če je kongres ne odobri. Odštevanje se začne z dnem, ko predsednik kongres obvesti o operaciji. V primeru Karibov je bila ta notifikacija poslana 4. septembra, zato se 60-dnevno obdobje izteče v ponedeljek.

V administraciji Obamove pravne utemeljitve ne navajajo izrecno, vendar so argumenti podobni: ker ZDA ne nameščajo vojakov v območje ogroženosti in ker tarče ne morejo učinkovito odgovoriti z ognjem, operacija po razlagi Bele hiše ne dosega praga sovražnosti, pri katerem bi bila odobritev kongresa obvezna. V kongresu pa opozarjajo, da je bil zakon iz leta 1973 sprejet prav zato, da bi omejil široko razlago predsedniških vojaških pristojnosti.

Ana Koren

Foto: Wikimedia/ Strokovnjak za množične komunikacije tretjega razreda Erick A. Parsons/ameriška mornarica. (fotografija je simbolna)

Objava Trumpova administracija meni, da napadi v Karibih ne zahtevajo odobritve kongresa je bila najprej objavljena na Portal24.

Read Entire Article