Haluciniranje in podpihovanje “razrednega boja”

Decembra lani je oddelek za zaposlovanje pri avstralski vladi s svetovalno agencijo Deloitte podpisal 440.000 dolarjev vredno pogodbo za pregled informacijskega sistema socialnega varstva. Poročilo je bilo objavljeno julija letos, že avgusta pa je največja avstralska finančna revija (AFR) poročala o nenavadnih napakah – od izmišljenih citatov (sodnih zveznega sodišča) do sklicevanj na neobstoječe raziskovalne članke akademikov. Kasneje se je razkrilo, da poročila niso napisali “vrhunski strokovnjaki” Deloitta, ampak umetna inteligenca. Nastala je afera, vlada je zahtevala del denarja nazaj, opravičilo pa je šlo v smeri, da napake v dokumentu niso bile namerne, ampak so jih povzročile “halucinacije” umetne inteligence.

Če na najmanjši celini halucinira stroj, v Sloveniji halucinirajo ljudje iz mesa in krvi v Golobovi vladi. Neverjetna lahkotnost pri trošenju denarja neto davkoplačevalcev bi lahko pomenila tudi pokvarjenost vladajoče levičarske elite, vendar gre po vsej verjetnosti za haluciniranje, da so slovenske javne (državne) finance stabilne. No, realnost je nasprotna; skoraj vsi ekonomski kazalniki so dobesedno v prostem padu, kar pomeni, da je dežela na sončni strani Alp pred zlomom. Likvidnostne težave podjetij, zamude pri plačilih, stečaji, zapiranje trgovin in restavracij zanesljivo kažejo, da gospodarstvo ni zdravo, kar bo posledično pomenilo manj pobranih davkov in še večji proračunski primanjkljaj. Seveda, vlada (skupaj z nevladniki) za razmere krivi podjetnike, ki so pohlepni in izkoriščevalski, ki ne želijo svojega zaslužka deliti z drugimi.

Kaj se v resnici dogaja, je zelo jasno in konkretno opisala Maja Novak, direktorica in lastnica verige hitre prehrane Lars & Sven. Nedavno so namreč zaprli večino lokalov, odgovornost so pripisali požrešni državi, ki v zadnjih letih neizprosno davčno in birokratsko ožema in utruja predvsem slovenska mala in srednja družinska podjetja ter samostojne podjetnike.

Sodu je izbila dno napovedana obvezna božičnica, ki je v resnici (para)davek (podobno kot regres ali minimalna plača).

Potem so tu še obvezni regresi in sedaj po novem še božičnice. (…) Nekateri politiki in sindikalisti so jasno povedali, da če nimamo za božičnice, naj zapremo podjetja. Pa smo jih upoštevali.

To so dejali pri družbi Lars & Sven. In ta družba ni ne prva ne zadnja, ki se je odločila za tako drastično potezo.

Foto: Lars & Sven Burgers, zajem zaslona

Ker je Slovenija majhno gospodarstvo, bi morali zazvoniti vsi alarmi. Toda ne – nasprotno. Zdaj nevladniki, ti poulični aktivisti in neomajni podporniki levičarske vlade, zahtevajo, da jih vključijo v Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Si predstavljate Filipa Dobranića (Danes je nov dan), kako uči poslovanja predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara?
Ali Mirovni inštitut, kako v “civilno-socialnem dialogu” podučuje industrijska podjetja o “podnebni krizi, ekološkem zlomu, militarizaciji družbe” in jim očita, da plačujejo še premalo davkov?

Nevladnik Filip Dobranić
(Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo)

Nevladnim organizacijam torej ni dovolj, da so prisesane na državne jasli in se zajedajo v denarnice davkoplačevalcev – zdaj bi želeli, kakopak brez kakršne koli odgovornosti, še odločati. Pravijo, da bodo pravično delili in prinesli blaginjo vsem.

Bom jasen. Blaginja je dosegljiva, če se sindikati, politiki in nevladniki nehajo vmešavati v gospodarstvo. Vsak evro, o katerem oni odločajo, je vzet neto davkoplačevalcem.
Vsak evro, ki si ga vlada sposodi, obremeni naslednjo generacijo davkoplačevalcev.
Vsaka regulacija, ki ureja delovanje gospodarstva, je kršenje ekonomske svobode.

Samo prosti trg in svobodna izbira prinašata blaginjo. V zgodovini je bilo to večkrat dokazano in potrjeno. V Sloveniji gredo zadeve v nasprotno smer. Socialistični ukrepi in marksistična retorika o “zlobnih” delodajalcih spet podpihujejo razredni boj. To je recept za revščino. Takrat bomo res “jedli travo”. In to ne bodo halucinacije umetne inteligence.

Jože Biščak