Trump vztraja pri prevzemu Grenlandije, Evropa se mu zdi “neprepoznavna”

Danes je v švicarskem Davosu na Svetovnem ekonomskem forumu nastopil ameriški predsednik Donald Trump. Pohvalil se je, da je izvedel največji gospodarski preobrat v zgodovini. Nekateri evropski voditelji so zapustili prostor pred njegovim govorom.

Verjetno največ pozornosti je pritegnil del, ko je govoril o pridobitvi Grenlandije za ZDA. Zahteva takojšnji začetek pogajanj o pridobitvi otoka za njegovo državo.

“Kako neumno, da smo jo vrnili”

“V drugi svetovni vojni smo videli, kako je Danska po samo šestih urah bojev padla pod nemške roke. ZDA so čutile dolžnost poslati svoje sile, da varujejo ozemlje Grenlandije. In obranili smo ga. Danska to dobro ve. Dobesedno smo tam postavili svoje baze zaradi Danske. Borili smo se, da bi rešili njih, Dansko. Ta dežela je čudovit kos ledu. Preprečili smo sovražnikom, da bi prišli v našo hemisfero. Po vojni, ki smo jo dobili, pa smo Grenlandijo vrnili Danski. Kako neumno od nas, a smo to storili. Zdaj pa se soočamo s še večjimi tveganji zaradi orožja, o katerem sploh ne morem govoriti,” je povedal ameriški predsednik.

Foto: epa

K temu je dodal, da prav nobena država ali skupina držav v tem trenutku ni sposobna braniti Grenlandije in da ima vsaka država dolžnost, da brani svoje lastno ozemlje, s čimer je seveda namigoval, da Danska otoka, ki je del njenega suverenega ozemlja, ni sposobna braniti.

“Dejstvo je, da nobena država ali skupina držav ni v položaju, da bi zagotovila varnost Grenlandiji, razen Združenih držav. Mi smo velika sila, veliko večja, kot si ljudje sploh predstavljajo,” je povedal.

Dejal je tudi, da ima bojda izjemno spoštovanje do ljudi na Grenlandiji in na Danskem, a da v tem trenutku ni nobene druge države, ki bi lahko Grenlandiji zagotovila varnost, z izjemo njegove države.

Po javnomnenjskih anketah si 85 odstotkov prebivalcev otoka ne želi postati del ZDA, pač pa si želijo samostojnosti. Prav tako se odpira vprašanje, kako bi lahko ZDA zagotovile varnost Grenlandiji, ko pa jim za to manjka ključna kapaciteta – ledolomilci. Večino teh v zavezništvu Nato poseduje Finska.

Neresnične trditve glede trošenja Natovih zaveznic

Trump je tudi dejal, da je od Natovih zaveznic zahteval, da povečajo svoje izdatke za obrambo. V preteklosti je bil dogovor zaveznic, da bodo za obrambo porabile 2 odstotka bruto domačega proizvoda, a večina zaveznic tega standarda ni dosegala. Po prihodu Trumpa na oblast se je ta standard zvišal na 5 odstotkov, ki ga trenutno zaveznice prav tako ne dosegajo. Slovenija pod vlado Roberta Goloba ne dosega niti starega standarda dveh odstotkov.

Trump on NATO:

The United States was paying virtually 100 percent of NATO. And I stopped that. I said, ‘That’s not fair.’

But more importantly, I got NATO members to pay five percent—and now they are paying. pic.twitter.com/XbmxOPYmcv

— Clash Report (@clashreport) January 21, 2026

Trump je kljub temu dejal: “ZDA so plačevale praktično 100 odstotkov za NATO. To sem zaustavil. Rekel sem, to ni pošteno. Ampak še bolj pomembno, NATO članice sem pripravil, da plačajo 5 odstotkov in zdaj plačujejo.”

Prav tako ni res, da so ZDA plačevale za NATO. Vsaka država plačuje za svojo vojaško opremo, tudi ZDA, za vojake, ki so prisotni v Evropi. Ameriška vojaška oprema je njihova in jo lahko tudi kadar koli odpeljejo.

Kritika evropske energetske politike

Trump se je obregnil tudi ob Združeno kraljestvo in njihovo energetsko politiko, ki je po njegovi oceni neustrezna. “Združeno kraljestvo danes proizvaja le tretjino celotne energije iz vseh virov v primerjavi z letom 1999. Si predstavljate? Tretjino, pa sedijo na vrhu Severnega morja, ene največjih rezerv kjer koli na svetu, pa je ne uporabljajo. To je eden od razlogov, zakaj je njihova energija dosegla katastrofalno nizke ravni ob hkrati zelo visokih cenah,” je povedal.

Večkrat je omenil tudi nekdanjega predsednika Bidna, do evropskih držav pa je bil kritičen, ker so sledile njegovemu zgledu. “Številne druge zahodne vlade so zelo neumno sledile njegovemu zgledu in se obrnile stran od vsega, kar dela narode bogate, močne in vplivne. Rezultat so bili rekordni proračunski in trgovinski primanjkljaji ter rastoč državni dolg, ki ga je spodbudil največji val množičnih migracij v zgodovini človeštva,” je povedal.

Kritičen je bil tudi do “spreminjanja” Evrope, ki se mu zdi neprepoznavna. Pravi sicer, da “ljubi Evropo”, a da celina ne gre v “pravo smer”, saj uvaža “novo in popolnoma neznano prebivalstvo”. “Evropa ni več to, kar je bila nekoč. O tem se lahko pogovarjamo, a v resnici se nimamo o čem pogovarjati,” je povedal.

Govoril je tudi na temo Venezuele, za katero sicer meni, da je bila “čudovit kraj”, dokler na oblast ni prišel Maduro.

Bil pa je poln hvale na račun svoje administracije. Povedal je, da je bil njegov mandat s finančnega vidika najuspešnejši doslej in da bodo v prihodnjih šestih mesecih zaslužili več denarja kot v zadnjih 20 letih.

Ž. K.